Sassuolo je žal le eden

Čeprav je Milan svojo ekipo okrepil le v omejenem obsegu in nikakor ne more biti kandidat za najvišje mesto, je očitno opravil precej boljše delo kot črno-modri rival iz svetovne prestolnice mode, ki je v vseh pogledih videti kot moštvo brez repa, glave in še česa.

Inter je že drugo jesen zapored svoje privržence in z njimi tudi nekaj predstavnikov italijanskih medijev zavedel na enak način. Pravzaprav na popolnoma enak, če odmislimo malenkost, da je enkrat gostoval in drugič igral na domačem igrišču. Lanskega septembra je na eni od prvih tekem, na katerih je moštvo vodil tedaj še popolni novinec na črno-modri klopi Walter Mazzarri, zasedba s kultnega San Sira gostovala pri takratnem novincu v ligi Sassuolu in ga odpravila z viharnih 7:0.

Tista predstava je dvignila marsikatere apetite in sprožila marsikakšne vznesene napovedi, a je Inter nikoli ni bil sposoben ponoviti in je preostanek sezone životaril daleč od boja za naslov in prav tako daleč od mest, ki vodijo v ligo prvakov. Pojavila se je šala, da je Sassuolo ob dvoboju z evropskimi prvaki iz leta 2010 povsem zmrznil, ker je lastnik kluba, ki velja za fanatičnega navijača Milana, igralce s svojimi zahtevami spravil pod prevelik pritisk. Šala gor ali dol, Sassuolo se je z Interjem pomeril tudi letošnjega septembra, skorajda natanko leto dni pozneje, in tokrat z 0:7 izgubil na gostovanju.

Črno-modri so tudi tokrat pustili izjemen vtis, tudi tokrat so se iz tega vtisa rodila razmišljanja o visokem dometu milanskega moštva, pravzaprav so šli nekateri letos še nekoliko dlje. Ne samo o ligi prvakov, na trenutke so razpravljali tudi o možnosti boja za naslov; češ da je Inter v primerjavi z lansko sezono okrepljen in da se je v dobrem letu dni Mazzarri že povsem navadil na novo okolje ter na delo v njem.

In kaj ti ljudje pravijo danes? Tako kot vsi drugi nekdanjega trenerja Interja postavljajo pod velik vprašaj, še v večji meri pa to počnejo z vodstvom kluba in z njegovimi potezami v zadnjih nekaj prestopnih rokih. Nič čudnega, ko pa prav vse kaže na to, da je bilo srečanje s Sassuolom ponovno neka neverjetna anomalija, podoba moštva po njem pa je spet slaba, pravzaprav je v letošnjem primeru še slabša.

Ker je tako v Italiji kot na svetu Sassuolo le eden, Inter nikakor ne najde nasprotnika, proti kateremu bi zmogel biti vsaj približno tako prepričljiv, vsaj približno tako uspešen. V zadnjem času je od česa takega celo oddaljen svetlobna leta. Resda so črno-modri pretekli teden zmagali v ligi Europa, toda tudi ko so bili z 2:0 boljši (oziroma manj slabi) od obupno skromnega azerbajdžanskega Qarabaga, so jim navijači za bledo predstavo namenili kar nekaj rezkih žvižgov.

Še precej več žvižgov, žaljivk in še česa pa so si zaslužili v zadnjih dveh primerih, ko jim je na poti stal vsaj približno kakovosten nasprotnik. Najprej si jih je privoščil Cagliari, ki je pred desetimi dnevi na San Siru že v prvem polčasu dosegel kar štiri zadetke in bi lahko zmagal s še višjim izidom kot že tako ali tako ponižujočih 4:1. Da zmaga v ligi Europa resnično ni pomenila ničesar, je v nedeljskem slovenskem derbiju serie A pokazala Fiorentina. Z Josipom Iličićem na klopi in z izjemno predstavo Jasmina Kurtića so si tudi vijoličasti pošteno dali duška, na svojem igrišču so goste povsem nadigrali in bi mrežo Samirja Handanovića kaj lahko napolnil s še več kot tremi zadetki.

Interja ponovno ni bilo nikjer, Inter je bil ponovno ekipa brez smisla in cilja, Inter je bil ponovno videti kot na pamet sestavljen in na pamet voden skupek nogometašev, ki si preprosto ne zasluži česa drugega kot deseto mesto na lestvici ter lepih, okroglih deset točk zaostanka za vodilnim Juventusom. Tudi šestimi za Sampdorio, če se vam zdi primerjava s staro damo nepoštena, in tremi za Milanom, ki je daleč od kake bleščeče podobe, a je na vrtiljaku varčevanja očitno sestavil občutno boljše moštvo.

Ob tem pa varčevanje pri Interju ostaja še bolj nesmiselno kot tisto pri mestnem tekmecu, saj v črno-modri dres tretjerazredne okrepitve oblači domnevni indonezijski magnat, ki vse bolj spominja na povsem nesposobnega klovna.