Njegovemu plenilskemu pohodu ni videti konca, Marc Márquez piše zgodovino motociklizma in športa, tekmecem pa ob tem prepušča le drobtinice. Za zdaj je pri številki deset, deset dirk in deset njegovih zmag, konec tedna bo v Brnu naskakoval enajsto. Izjemno, a v zgodovini športa naletimo še na bolj dolgotrajne in na prvi pogled praktično neponovljive nize nepremagljivosti.
Da ne bo pomote, spodaj našteti niso absolutni rekordeji, to bi bil po nekaterih podatkih pakistanski igralec skvoša Jahangir Khan, ki je v osemdesetih letih nanizal reci in piši 555 zaporednih zmag. Zgodba zase je bil sloviti plavalec Johnny Weissmuller, še preden je zavil v igralske vode je bil namreč Tarzan nepremagljiv v tistih pravih vodah. Bojda tekom svoje kariere ni niti enkrat samkrat izgubil, svetovne rekorde pa je podiral za šalo, ko se mu je zahotelo. Plaval je vse, od petdeset pa do osemsto metrov, ponavadi kravl, sem in tja pa je vodo rezal tudi hrbtno. "Dolgočasil sem se, zato sem plaval hrbtno, da sem imel več časa za razgledovanje naokoli," je bila le ena od njegovih legendarnih izjav.
A to so bili neki drugi časi, spodaj našteti so po drugi strani svoj niz skovali v bistveno večji konkurenci, ko je šport že zdavnaj dobil profesionalne okvirje, tovrstni dosežki pa še toliko večjo težo. Edwin, Tamas, Martina, Gaicomo in ostala druščina so bili že za čase kariere velikani, z leti pa je njihov mit le še rasel.
edwin moses (zda/atletika)
Nepremagan: 122 tekem
Kdaj: september 1977 – junij 1987
Disciplina: 400 metrov z ovirami
Ko ga je Nemec Harald Schmid 26. avgusta 1977 sredi Berlina ugnal za nekaj metrov, si najbrž nihče ni mislil, da bo na naslednji poraz takrat 22-letnega Edwina Mosesa potrebno čakati kar 9 let, 9 mesecev in 9 dni. A eleganten možak iz Ohia je bil na nizkih ovirah skoraj desetletje razred zase. Dve zlati olimpijski medalji, dva naslova svetovnega prvaka in dva svetovna rekorda, šele rojak Danny Harris je 4. junija 1987 v Madridu končal neverjetno in težko ponovljivo serijo. Njegova tehnika konstantih trinajstih korakov med posameznimi ovirami je bila korak preč časom, sam pa nekaj korakov pred tekmeci. Eden največjih atletov vseh časov.
Aleksandr karelin (SZ in Rusija/rokoborba)
Nepremagan: 13 let
Kdaj: 1987 – september 2000
Disciplina: grško-rimski slog
Vzdevkov mu nikoli ni manjkalo. Ruski medved, Aleksander Veliki in pa Eksperiment, slednjega so mu prilepili za Zahodu, rekoč, da je najsijajnejši produkt poskusov z druge strani železne zavese. Da drugače kot z eksperimentom tovrstni hrust ni mogel nastati in pravzaprav so mu s tem na nek način kar sami dali morda celo največji kompliment. Bil je nepremagljiv trinajst let, nesporen vladar najtežje kategorije, tekmeci so več kot desetletje trepetali pred tem medvedom iz Sibirije, ki ni le zmagoval, ampak rušil vse pred seboj, njegova značilna poteza, Karelinov dvig, pa je bila strah in trepet za vse, ki so imeli to nesrečo, da so se z njim znašli na tatamiju. Bil je resnični Ivan Drago, njegovi treningi v divjini Sibirije so že zdavnaj postali del urbane legende, njegovo vladavino pa je šele v Sydneyju leta 2000 končal Američan Rulon Gardner, kar še dandanes velja za eno večjih presenečenj v zgodovini olimpijskih iger.
Eden največjih sinov madžarskega šport, s Krisztino Egerszegi sta bila konec osemdesetih in v začetku devetdesetih prava plavalna velesila. A vsega bi bilo kaj kmalu konec, še preden se je sploh začelo, pri petnajstih letih je bila namreč njegova kariera na kocki in to zaradi snežne kepe, ki jo je dobil v oko leta 1982. Toda tri leta in štiri operacije kasneje je začel zmagovito serijo, osem let je bil nepremagljiv tako na dvesto mešano kot na še enkrat daljši razdalji, v tem času pa je osvojil štiri zlate medalje na OI, štiri naslove svetovnega, osem naslovov evropskega prvaka, šestkrat pa je popravljal tudi svetovni rekord.
Ago oziroma Mino, kot so mu rekli navijači, je bil tisti, zaradi katerega se je v 60. in 70. letih svet začel zanimati za dirke na dveh kolesih. Postavil je mejnike ter rekorde, ki so še pol stoletja kasneje nedotakljivi. Petnajst naslovov svetovnega prvaka in 122 posamičnih zmag, vrhunec pa je prišel med leti 1968 in 1971, ko je bil s svojo legendarno MV Agusta nepremagan na 58 zaporednih Grand Prix dirkah na katerih je nastopil, med drugim je šestkrat dobil takrat najprestižnejšo in najbolj zloglasno dirko na otoku Man. Številka ena bo v očeh mnogih za vedno ostala na njegovi MV Agusti.
Zgodovina boksa beleži številne veličastne serije, ko so velikani sukanja pesti svoje nasprotnike enega za drugim, iz leta v leto, pošiljali na tla ringa. Tu je denimo ameriški ljubljenec Rocky Marciano, edini prvak težke kategorije, ki je v pokoj odšel neporažen (49-0). Pa Sugar Ray Robinson, bržkone najbolj kompleten boksar, ki je kdajkoli zakorakal v ring in ki je svojo profesionalno kariero začel s 40 zaporednimi zmagami. Šele Bik iz Bronxa, Jake LaMotta, katerega sta Martin Scorsese in Robert DeNiro s Pobesnelim bikom povzdignila med nesmrtne, je končal njegovo veliko serijo. In navsezadnje, tu je še vedno aktivni Floyd Mayweather Jr., Lepotec, ki do danes še ni okusil trdote tal ringa (46-0). A mehiška legenda Julio Cesar Chavez je bil vendarle tisti z najdaljšo serijo, v trinajstih letih je nanizal 87 zmag, preden se je njegov obračun s Pernellom Whitakerjem končal brez zmagovalca. Zadajal in prejemal je uničujoče udarce, predvsem pa je bilo neizprosno zalezovanje nasprotnika po ringu zaščitni znak cesarja boksa.
Bilo je na začetku Orwellovega leta 1984, ko je v Pragi rojena teniška igralka krenila na ne prej ne pozneje videni osvajalski pohod. Nihče, niti Chris Evert, še ena velikanka ženskega tenisa, niso mogle zaustaviti takrat 27-letne Martine Navratilove, šele bivša rojakinja Helena Sukova je v polfinalu OP Avstralije končala njen zmagoviti niz in ji preprečila grand slam. A štiriinsedemdeset tekem, trinajst turnirjev, med drugim tudi Roland Garros, Wimbledon in OP ZDA, je niz, ki bo še lep čas ostal zapisan v knjige rekordov. Tudi kot v spomin in opomin kakšna igralka je bila Navratilova, vse do pojava nekega nemškega dekleta po imenu Steffie nesporna vladarka ženskega tenisa.
Največji skakalec v daljino vseh časov, pa čeprav je bil v prvi vrsti šprinter in šele nato vse drugo. Nebeški letalec, ki je konstantno letel prek osmih metrov, ki pa, zanimivo, nikoli ni bil lastnik svetovnega rekorda. Niti en sam samcat dan. Trikratni olimpijski prvak v skoku v daljni, v osemdesetih je bil Lewis tisti mož, ki ga je bilo potrebno premagati, a to več kot desetletje ni uspelo nikomur. Potrebno je bilo nekaj posebnega. Potrebno je bilo tole, potreben je bil zgodovinski skok Mika Powella, da se je končala zgodovinska serija Carla Lewisa.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov in imajo brezplačen promocijski dostop do Plus
vsebin. Več informacij
