Z bogato zgodovino in podporo uglednih svetovnih institucij in znanih športnikov, te igre spodbujajo zdrav življenjski slog med mladimi in gradijo mostove med narodi in kulturami. Z osrednjim sporočilom – »dostopnost za vse«, je ta festival športa, ki na enem mestu zbere otroke in mlade, željne igre, druženja in tekmovanja dosegel tudi Slovenijo. O tem, kdo je vse v igre vključen, kdo jih podpira in kakšen je njihov pomen za mlade in družbo smo se pogovarjali z Borisom Mikužem, direktorjem Plazma športnih iger mladih v Sloveniji.
1. Kako se je porodila zamisel o »Športnih igrah mladih« in kaj je bil glavni motiv?
Začetni vzgib je nastal v Splitu, kjer je predsednik »Športnih iger mladih«, Zdravko Marić organiziral prvi turnir v nogometu, predvsem z idejo, da odvrne mlade z ulice in ker je bil Split poznan po dostopnosti droge za mlade, je bil tudi to eden od motivov. Obdobje pred 28 leti, ko so se Igre začele, je v mnogočem odstopalo od časa v katerem živimo danes. Včasih se zdi, da vzporednic niti ni več mogoče potegniti. Današnji nastopajoči se niti rodili niso, tisti, ki so nastopili v prvih letih so danes praktično odrasli ljudje, strokovnjaki, odločevalci… Tehnologija je doživela izjemen skok, ki je zelo vplival na naš način življenja in te spremembe ne vplivajo na naša življenja zgolj pozitivno.
Če je bila takrat ideja otroke in mladostnike »odvrniti od ulice«, je danes ta motiv bistveno kompleksnejši, izzivi še veliko večji.
2. Igre so regijskega značaja. Kakšen je interes v Sloveniji in ostalih treh državah?
Igre v letošnjem letu potekajo, v štirih državah: Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Sloveniji in Srbiji. Dobro izhodišče je, da je šolski sistem športa (predvsem osnovne šole), kamor spada večina otrok in mladih, ki so se pomerili na Igrah v Sloveniji, pri nas zelo dobro razvejan in razvit. Zato imajo šole v Sloveniji veliko možnosti za prijave in nastopanje v številnih športih in disciplinah.
Pri nas je bil izjemen interes otrok in mladih za vključitev v igre. Tudi v drugih državah je Interes otrok izjemen, saj pri njih šolska športna tekmovanja niso primerljiva s slovenskimi, nimajo take tradicije V začetku, ko smo ustvarjali pogoje za njegovo izvedbo pri nas, je bilo mogoče slišati nekaj dvomov in pomislekov o smotrnosti projekta, češ da take ali podobne vsebine že obstajajo. V Sloveniji je sistem šolskih tekme prisoten že desetletja, a videti je, kot da je »obstal in začel izgubljati zagon«.
Interes otrok, šol, ravnateljev in občin ter drugih partnerjev za igre je velik tudi zato, ker je pristop opazno drugačen, celoten projekt vodi ekipa, ki je izjemno motivirana, tekmovališča so izjemno dobro pripravljena.
Med Igrami smo prejeli številne pobude, da bi Igre razširili še na druge športe in na celo šolsko populacijo osnovnih šol, saj del programa peljemo preko šol, del pa preko klubov in nacionalnih športnih zvez in partnerjev, ki jim zaupamo.
3. Kakšne so vsebine Iger in kakšna so vaša opažanja v Sloveniji?
Športne igre mladih so zanimiva in napeta tekmovanja v atletiki, igri med dvema ognjema, nogometu, rokometu, odbojki in odbojki na mivki, košarki 3 na 3, tenisu, namiznem tenisu in šahu.
Poseben del projekta – Iger je povezan z vsebinami trajnostnega razvoja in ravnanja z odpadki. Na sporedu imamo interaktivne vsebine, najprej je bil na vrsti edukativni del, ki je prilagojen otrokom do 10 leta starosti (prva triada), a so ga otroci brez dvoma »vzeli za svojega«, saj v komunikaciji pazimo, da vodenje prireditev in komunikacijo peljejo izkušeni voditelji, ki imajo zelo dober občutek za otroke. V nadaljevanju sledi še igrica, kjer ekipa, ki jo sestavljata 2 deklici in 2 dečka, tekmuje proti drugi ekipi na način, da čimbolj uspešno skozi športno aktivnost-štafetno igro, »sortira« različne odpadke. Čeprav je igra relativno enostavna, pa postane precej bolj kompleksna ob navijanju številnih otrok.
Opažamo, da bi lahko ponudili celo več vsebin, v več starostnih kategorijah.
4. Katere so ključne vrednote, ki jih promovirajo »Športne igre mladih?
Ne glede na to, da je tekmovalnost neizogiben sestavni del vsakega športa smo rezultate, kolajne in zmage namenoma nekoliko potisnili v drugi plan. V ospredje postavljamo slogan Športnih iger mladih, "Korak za boljšo prihodnost". Ponazarja naš ključni cilj. Za vse nas, otroke, šole, partnerje, našo ekipo in tudi podpornike, je ključnega pomena da izpostavljamo pomen športa za zdravo življenje, da promoviramo športno vedenje, prijateljske vezi, da poudarjamo sprejemanje drugačnosti in da v ospredje postavljamo toleranco, sodelovanje, ustvarjalnost, da preprečujemo vsako nasilje in delujemo na način, da smo vzor v družbi, ki opisane vrednote potrebuje bolj kot kdaj koli. Vrednote, ki sem jih naštel so pomembne tako za zdrav razvoj posameznika kot tudi celotne družbe. Verjamem. da so tudi vsi udeleženci tega projekta prepoznali pomen teh vrednot, zato me ne čudi tako široka in močna podpora.
5. Ali se vam zdi, da je slovenska javnost dala ustrezen pomen tem igram? Tukaj predvsem mislim na poslovno-športno javnost in medije.
Vedeti je treba da Športne igre mladih nimajo takega medijskega potenciala, kot ga imajo nekateri drugi športni dogodki, ki jih spremljamo te dni, zato smo še posebej veseli te široke podpore medijske in poslovne javnosti. Že v tem prvem letu smo zaznali interes dodatnih potencialnih partnerjev, kar je dobra popotnica za nadaljevanje. To pomeni, da so naši poslovni partnerji globoko zavedajo pomena vrednot, ki jih promoviramo skozi športne igre mladih.
Veseli smo, da so nam v Sloveniji sledili mediji, tako tisti ki delajo na lokalni kot na državni ravni. Še posebej zato, ker so se igre dogajale v času ko je v Nemčiji že potekalo Evropsko nogometno prvenstvo in v Sloveniji odbojkarska liga narodov.
6. Kakšen dodaten potencial vidite v »Športnih igrah mladih«?
Ni nobenega dvoma, da je bil prvi korak »Športnih iger mladih« za nas, ki smo se tega projekta lotili v Sloveniji zelo uspešen. Hkrati se je ob tem porodilo veliko število idej, vprašanj, pobud z naše strani in strani partnerjev.
Nekaj sem jih že omenil: razširitev na širšo šolsko populacijo v vseh aktivnostih, razširitev vsebin z drugimi, dodatnimi športi, podaljšanje obdobja, ko izvajamo aktivnosti, saj na ta način olajšamo delo nam in partnerjem ter otrokom omogočimo več dostopa do različnih vsebin. Potencial vidimo v tesni povezavi z občinami in šolami ter partnerji(nacionalnimi zvezami, klubi, inštitucijami, ustvarjalnimi posamezniki).
Osebno vidim potencial v postopni povezavi s kurikulum v šolah, saj so mladi danes »bombardirani« z vseh strani z vsebinami, ki niso nujno natančne in uporabne, včasih so namerno zavajajoče.
Tu vidimo možnost, da z modrim pristopom povežemo šolske vsebine in del naših vsebin, a res s previdnimi in dobro načrtovanimi koraki.
7. Ali obstaja interes za širjenje kroga vključenih držav in kaj to pomeni z organizacijskega vidika?
Po mojih informacijah in na podlagi dosedanjih stikov, obstaja interes na Madžarskem, kjer je menda že pripravljen »državni denar«, obstaja potencialni interes v dveh velikih članicah EU: Italiji in Nemčiji.
Kompleksnost projekta in dimenzije omenjenih držav so tiste, ki, v kolikor pride do pogovorov, zahtevajo okrepljene ekipe sodelavcev z naše strani in s strani partnerjev. Ob hkratnem zavedanju razlik pri določenih poslovnih, športnih in ne nazadnje medijskih vzorcih funkcioniranja«.
8. Kakšna je motivacija za udeležbo pri otrocih, v času, ko so mladi vse bolj pasivni zaradi načina življenja, ki ga narekujejo pametne naprave?
Zame osebno ni bilo veliko presenečenje, da so otroci (prva triada v osnovni šoli) navdušeni nad vsebinami, ki smo jih pretežno ponudili njim (atletika, med dvema ognjema, trajnostne vsebine).
A hkrati je prijetno spoznanje, da so mladi med 13 in 15 letom v času iger pozabili na pametne naprave, ko so se udeleževali turnirjev in tekmovanj. Velik del zaslug gre v tem primeru njihovim vodjem, trenerjem, ki prihajajo s klubske ravni.
Številni trenerji so mi zaupali, da so pametne naprave velika težava in »motilec«, predvsem pri osredotočenosti, zaznavanju realnega položaja in tudi motivaciji.
Zato smo zelo veseli, da s tem projektom vsaj mal prispevamo k »izboljšanju digitalne zasvojenosti mladih«.
9. Kdo so v Sloveniji glavni nosilci in podporniki »Športnih iger mladih«?
Naj najprej povem, da sledimo načelu »dostopnost za vse« kar pomeni, da so igre popolnoma brezplačne za otroke in njihove starše.
Organizatorji podpremo tudi del naših partnerjev s finančnimi sredstvi, da so kriti stroški najemov, sodnikov in morebitni drugi stroški.
Odločilnega pomena je, da smo že v prvem letu pridobili 20 občin za tako imenovani »Športni dan« (atletika, med dvema ognjema, trajnostni projekt), ki so pristopile k projektu in podprle šole s prevozi, organiziranimi malicami, ter tudi tehnično podporo (varnost, zdravstvene službe).
Naš velik podpornik je mestna občina Ljubljana, kjer smo imeli 06. maja otvoritev z nekaj tisoč udeleženci ter 18. junija zaključek, ki smo ga pripravili za 1254 otrok. Sodelovali so otroci, ki trenirajo v 32 klubih in vabljeni so bili otroci iz več kot 50 šol.
Zelo pomembna je bila vloga naših partnerjev: nogometne zvez Slovenije in odbojkarske zveze Slovenije, ki je pripravila, in vodila izjemno organizirane vsebine. Zahvala gre namiznoteniški zvezi Slovenije, številnim klubom v prej omenjenih športih.
Brez podpore poslovne javnosti, kjer sta prednjačila Telemach in Kolektor, naših aktivnosti ne bi mogli peljati na tako visoki ravni in tako široko.
Podporo Igram so zagotovile vodilne svetovne športne in mednarodne institucije UEFA, FIFA, FIBA, FIDE, MOK, Uefa Children's Foundation, Evropska komisija in Evropski parlament, ter vlade vseh držav, v katerih se Igre odvijajo.
Ponosni smo na ambasadorje Iger, naj omenim le nekaj najvidnejših: Aleksander Čeferin, Luka Modrić, Edin Džeko, Karl-Heinz Rummenigge, Nikola in Luka Karabatić, Johannes Hahn in drugi.
10. Kje so potekale letošnje športne aktivnosti v sklopu Plazma športnih iger mladih in koliko otrok iz Slovenije potuje na zaključni turnir v Split?
Podatki, ki orišejo dimenzije aktivnosti »Športnih iger mladih« so res povedni:
35 občin, 50 krajev, 90 dogodkov, 120 nagovorjenih šol, 20 partnerskih občin za »Športni dan« in številni drugi partnerji (nacionalne panožne zveze, klubi, športni zavodi) so skupaj omogočili, da se je vseh ponujenih aktivnostih udeležilo 34.770 otrok, kar navdaja nas kot organizatorje s ponosom.
Uradno smo se registrirali šele februarja letos, prve pogovore in sestavo ekipe smo začeli konec septembra, začetek oktobra in arhitekturo delovanja smo postavili rekordno hitro, pri čemer je vodenje projekta v rokah le 6 ljudi. Hiter izračun nam pokaže, da je pri podpori igram sodelovala »naša ožja ekipa«, ki je štela okrog 70 ljudi, po večini mladih, visoko izobraženih. K temu je potrebno dodati še okrog 600 strokovnjakov naših partnerjev, ki so vodili posamezne športe, s katerimi smo usklajevali vse akcije. Na tak način smo omogočili finalni nastop v Splitu v mesecu avgustu 152 otrokom in 52 trenerjem.
