"Ta generacija je že večkrat osrečila ljudi na Hrvaškem, vendar dela niti v enem primeru še ni dokončala. To želimo spremeniti, a nam bo težko uspelo brez Luke," je po porazu v finalu lige narodov pred letom dni misli strnil Zlatko Dalić. "Dal si nam vse, od tebe ne moremo zahtevati ničesar več. A te vseeno naprošamo: popelji reprezentanco še na evropsko prvenstvo, le s tabo lahko osvojimo medaljo, ki se poda selektorjevemu imenu," pa so najboljšemu nogometašu v zgodovini te države sporočili navijači.
Modrić jim je prisluhnil in ostal del kockaste jate. Sprejel je torej še en izziv in se pripravil še za – vsaj tako lahko sklepamo – zadnji ples. Zasnova za romantičen scenarij, po katerem bi vatreni vendarle prišli do tistega, čemur so se v zadnjih letih že večkrat povsem približali, je bila boljša kot kadarkoli in v državi s slabimi štirimi milijoni prebivalcev je tako pred začetkom nemškega turnirja gorel ogenj velikanskih obetov. A je po uvodnih dveh tekmah, zaradi blede podobe in predvsem slabega točkovnega izkupička, začetni optimizem izpodrinila panika. V prvi vrsti se je zaradi katastrofalnega uvoda na udaru kritik znašel hrvaški selektor: na družbenih omrežjih so nasta(ja)li raznorazni žaljivi komentarji, češ da je Zlatko Dalić izčrpal vse ideje ter da je prebrana knjiga.
Nekdo je šel celo tako daleč, da je zapisal, da sedeminpetdesetletnik nima dovolj poguma za kadrovski rez in da mu zaradi tega ne preostane drugega, kot da še naprej molze mrtve krave. Jasno, ta pomislek je prišel kot posledica dejstva, da zvezno vrsto, kljub številnim drugim nadarjenim mladeničem, še vedno tvorijo trije zelo izkušeni igralci, med katerimi je z 38 leti daleč najstarejši Modrić. Slednji je seveda za to izbrano vrsto storil bistveno preveč, da bi ga podporniki kritizirali neposredno, vendar pa omenjena mnenja jasno namigujejo na to, da je pri njih prišlo do miselnega preskoka ter bi radi videli sveže moči v izbrani vrsti, za kar pa je seveda potreben Lukov umik.
Če se je torej še nedavno ogromno govorilo o tem, da ga bodo selektor, soigralci in navijači poskušali prepričati, da se tudi po svojem devetem velikem reprezentančnem turnirju ne bi poslovil od majice z državnim grbom, pa se možnosti za kaj takega trenutno zdijo resnično majhne, nikakor pa ne tudi nične. Če bo, kot napovedujejo v taboru vatrenih, prišlo do pozitivnega zasuka in bo Hrvaška znova spisala lepo zgodbo, se bo vera v enega izmed najboljših vezistov vseh časov, kljub temu da ga zob časa vse bolj načenja, vrnila v še toliko večjem obsegu.
V ta scenarij verjame tudi Ivan Jurić: "Talent je v naših genih, povsem zaupam v to reprezentanco. Modrić je motor te ekipe, in ko se muči on, je težko tudi preostalim. Na žalost je bil v uvodnih dveh krogih neprepričljiv, vendar verjamem, da bo na odločilni preizkušnji drugače," trdi Hrvat, ki je v vlogi igralca in trenerja na Apeninskem polotoku skupno preživel debeli dve desetletji.
Da bodo Hrvati upravičili svoj slogan, ki pravi, da so ti najboljši, ko je najtežje, ter da bodo na tem EP pustili vidno ter izrazito sled, trdi tudi Zlatko Dalić: "Odkar sem pred sedmimi leti prevzel to reprezentanco, smo se večkrat znašli pred velikimi ovirami. Najbrž se lahko strinjamo, da smo se izvlekli tudi iz težjih položajev, kajne?" se je glasilo retorično vprašanje stratega, ki je doslej kockaste na vseh svojih treh velikih tekmovanjih v tej vlogi popeljal iz skupinskega dela tekmovanja.
Pred tekmo z Albanijo je dejal, da bo ključ do uspeha potrpežljivost, in čeprav ognjenim gori pod petami, bi bilo velik(ansk)o presenečenje, če bi pri njegovi četi videli odmike od njenega značilnega sloga in pristopa. In ker na drugi strani tudi Italijani ne morejo biti sproščeni, za razliko od Hrvatov pa jim ustreza tudi remi, lahko danes vsekakor pričakujemo postopno dvigovanje ritma ter napetosti.
