Mok je trmasto vztrajal, zdaj pa očitno razmišlja o PRESTAVITVI OI. Vse bolj skeptični tudi Japonci

Medtem ko je japonska politika doslej poudarjala, da je prezgodaj za kakršnekoli napovedi v zvezi z igrami, je Abe glede na razvoj dogodkov konec tedna in vse večji pritisk nacionalnih olimpijskih komitejev in mednarodnih športnih zvez, naj se igre vendarle prestavijo, danes potrdil tudi to možnost.

"Glede na vse okoliščine bo igre težko izvesti, zato se bomo morali odločiti o prestavitvi, pri vseh odločitvah pa mora biti na prvem mestu zdravje športnikov," je dejal Abe. Kot je dodal, bo končna odločitev odvisna od Moka.

"Nismo tako neumni, da bi igre izvedli po planu," pa je danes na novinarski konferenci v Tokiu dejal predsednik organizacijskega odbora iger Yoshiro Mori. Potrdil pa je, da se bo v četrtek po načrtih začela pot olimpijske bakle.

Ugibanj in možnih scenarijev je več. Igre so po prvotnem načrtu na sporedu med 24. julijem in 9. avgustom, že zdaj pa se kot možnost predvideva prestavitev na jesen. To bi za seboj potegnilo tudi povsem novo dimenzijo svetovnega športa, ki bi moral prvič v zgodovini spreminjati dolgo načrtovane in usklajene koledarje tekmovanj. Ti so v dobi modernega športa usklajeni tudi s televizijami in vezani na pogodbe z njimi.

Enako velja za poletje 2021, predvidoma poolimpijsko leto, ko so v večini športov na sporedu svetovna prvenstva, poleti pa bo tudi že prestavljeno evropsko prvenstvo v nogometu. Leto 2022 je težko verjetno, saj naj bi se "začelo" z zimskimi OI februarja v Pekingu, konec leta pa je rezerviran za nogometno svetovno prvenstvo v Katarju.

Prestavitev OI zaradi pandemije bi pomenila tudi novost za organizatorje iger in Mok. V zgodovini do tega še ni prišlo. Razlog za odpovedi iger sta bili doslej le obe svetovni vojni, ko so odpadle načrtovane poletne igre v Berlinu 1916, v Tokiu 1940 in Londonu 1944 ter zimske igre v Cortini d'Ampezzo 1940 in Sapporu 1944.

Za razliko od Moka in organizatorjev iger pa se pozivi po čimprejšnji prestavitvi ali odpovedi iger kar vrstijo. Udeležbo na igrah v poletnem terminu je že odpovedala Kanada, športnike je k pripravi na kasnejši termin pozvala Avstralija, tudi Poljska je Japonsko uradno pozvala h kasnejšemu terminu, mednarodna atletska zveza je pozvala k prestavitvi iger in ponudila spremembo termina svojega svetovnega prvenstva 2021 v ZDA.

Za preložitev iger je tudi večina slovenskih športnih zvez, med njimi košarkarska, judoistična, oglasil se je tudi predsednik OKS Bogdan Gabrovec, ki je odločno dejal, da ne razume, zakaj Mok odlaša s svojo odločitvijo o prestavljenih igrah.

Predsednik Moka Thomas Bach sicer vztraja, da je še prezgodaj za kakršno koli odločitev glede možne prestavitve iger. "Kot uspešni športniki dobro veste, da nikoli ne smemo odnehati, tudi če se zdijo naše možnosti za uspeh zelo majhne," je Bach danes zapisal v pismu olimpijcem.

Odpovedi tokijskih iger ni na agendi, je dejal. "To bi uničilo olimpijske sanje 11.000 športnikov iz 206 nacionalnih olimpijskih komitejev, od Mokove ekipe beguncev, paraolimpijskih športnikov ter vseh ljudi, ki vas podpirajo, kot so trenerji, zdravniki, športni delavci, partnerji za trening, prijatelji in družina," je Bach še nagovoril olimpijce in dodal, da je za razliko od drugih športnih tekmovanj prestavitev OI ekstremno kompleksen izziv.

Zdaj ko je bolj ali manj jasno, da se igre letos ne bodo odvile po začrtanem programu, so se pojavile prve študije o morebitni finančni škodi. Te se precej razlikujejo med seboj.

Japonska tiskovna agencija Kyodo poroča, da bo preložitev OI Japonsko stala 4,9 milijarde evrov. Stroški se v prvi vrsti nanašajo na vzdrževanje športnih objektov, oglaševanje samih iger ter številne pogodbe s pokrovitelji in televizijskimi postajami. V tej vsoti so zajeta tudi vsa kvalifikacijska tekmovanja, ki bi morala potekati po vsem svetu.

V začetku marca je japonsko finančno podjetje Nikko Securities objavilo še mnogo višje številke. V primeru, če bi igre odpadle, bi imelo japonsko gospodarstvo 63 milijard evrov izgube, prihodki japonskih korporacij pa bi letos padli za 24,4 odstotka.

Drugo študijo na to temo je objavil Toshihiro Nagahama, vodilni ekonomist na inštitutu Dai-ichi Life Research. Zapisal je, da bi Japonsko odpoved OI stala 2,5 milijarde evrov, preložitev pa dobrih 500 milijonov evrov.