UROŠ ZORMAN
rojen: 9. januar 1980
šport: rokomet
klub: Kielce
država: Poljska (Kielce)
Kako je prišlo do tega, da ste se odločili kariero nadaljevati na Poljskem, in ne v kakšni rokometno še bolj razviti državi?
V tistem času, ko sem se odločil za odhod na Poljsko, je bila rokometno bolj razvita država samo Nemčija, tja pa me nikoli ni vleklo. Želja je bila Španija ali pa ostati doma. V Španiji sem bil, nato sem se vrnil domov, kjer sem nameraval končati kariero, vendar se je izteklo, tako kot se je, in moral sem si poiskati nov klub. Naneslo je, da je edina konkretna in korektna ponudba prišla s Poljske.
Kakšna je razlika med poljsko in slovensko ligo?
Mislim, da je poljska liga v tem trenutku močnejša od slovenske. Ko sem odhajal na Poljsko, je bilo seveda obratno. Dvorane so tu polne, tudi to je razlika. V zadnjem času se izboljšuje še infrastruktura, nekateri klubi obnavljajo dvorane, nekateri imajo nove. Vse napreduje, liga naj bi se razširila. Poljaki ogromno vlagajo v rokomet, ki je po nekaterih statističnih podatkih šport številka dve, takoj za odbojko.
Kakšen status ima rokomet v Kielcah?
Rokomet je v Kielcah šport številka ena. Lahko povem, da nas je na finalu pokala v Varšavi spremljalo tisoč naših navijačev.
Mislim, da je poljska liga v tem trenutku močnejša od slovenske. Ko sem odhajal na Poljsko, je bilo seveda obratno.
Ste imeli kaj pomislekov, preden ste se odločili za odhod na Poljsko?
Vsi imamo nekakšne predsodke, tudi jaz sem se sprva spraševal, kako bo, in podobno. Po dveh tednih pa mi je bilo vse jasno. Mislimo, da so Poljaki nekako za nami, pred očmi imamo značilno komunistično državo. Vendar če pogledamo, kakšen je zdajšnji položaj v Sloveniji, so v tem trenutku Poljaki celo nekaj korakov pred nami.
Kako ste se navadili na življenje na Poljskem?
Sem nostalgik in pogrešam domovino. Kielce imajo približno dvesto tisoč prebivalcev in so po tem kriteriju malo manjše od Ljubljane. Pogrešam pa neke druge stvari. Pri nas imamo na primer kulturo pitja kave in druženja ob njej, tega na Poljskem ni. Še dobro, da imam nekaj soigralcev z Balkana, s katerimi vzdržujemo to kulturo. (smeh) Tudi mesto samo ne živi tako kot Ljubljana. Poljska je dobila ogromno sredstev EU za obnovo celotnega sistema, tako da se v Kielcah veliko gradi - ceste, zgradbe, vse je v vzponu, a zame je to še vedno daleč od Ljubljane. Če prideš v Kielce kot turist za nekaj dni, je prav gotovo lepo, če tu živiš, je vendarle malo drugače. Lahko pa rečem, da je življenje tu dobro, tudi standard je nižji kot pri nas in lahko se lepo živi.
Ste imeli na začetku kakšne težave s sporazumevanjem?
Ker gre za slovanski jezik, je nekaj besed podobnih našim, ampak če želiš tekoče govoriti poljščino, si je treba vzeti nekaj časa, da se jo naučiš. Imel sem srečo, da je trener govoril španščino, ki jo obvladam, z nekaterimi sem se sporazumeval v angleščini, čeprav tu bolj govorijo nemško. Zdaj pa ni več težav, vse se sporazumemo, govorim nekaj poljščine, ki jo uporabljam v vsakdanjem življenju.
Kielce so rokometno mesto, kamorkoli pridem, me poznajo. Tudi drugače so Poljaki športen narod, ljudje živijo za šport in povsod spremljajo svoje športnike.
Se da v Kielcah normalno preživeti z angleščino?
Še pred tremi leti je malokdo govoril angleško, zdaj je tega malo več. Kot sem dejal prej, od tujih jezikov je v ospredju nemščina.
V Kielcah se veliko gradi, arhitektura je verjetno zelo pestra in se lahko vidi tako stare komunistične zgradbe kot bolj moderne.
Spomnim se, da ko je zapadel sneg, sem lahko videl tisto sivino, ki sem jo prej videval le v filmih. (smeh) Tri leta nazaj tu ni bilo nobenega nakupovalnega središča. Zdaj je mogoče videti precej novih zgradb, hotelov in tudi dve nakupovalni središči, ki sta res vrhunski. Poljaki veliko vlagajo v infrastrukturo in se razvijajo.
V katerem delu mesta živite?
Mesto ni tako veliko kot Ljubljana, kjerkoli si, je vse blizu. Živim med dvorano in središčem mesta.
Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v vrstni hiši. Imam zadnjo hišo, tako da je okoli nje vrt.
Krize se ne čuti na tak način kot pri nas, je pa res, da je standard tu nižji. O politiki se ne govori toliko kot v Sloveniji ali pa samo tujci to tako doživljamo, ker nimamo toliko stika s temi stvarmi.
Ali vam je hišo priskrbel klub ali ste jo našli sami?
To je uredil klub. Poveš, kaj želiš, in v klubu ti to skušajo najti. Ob mojem prihodu je bilo težko najti kaj dobrega. Prevladovale so stare gradnje, a se tudi to spreminja na boljše.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Kar zadeva najemnine, te niso nizke. Hiša ima okoli 170 kvadratnih metrov in vrt, za kar mesečno plačujem tisoč evrov. Tudi najemnine za stanovanja se gibljejo od petsto evrov naprej, tako da ni velike razlike v primerjavi z Ljubljano. To je edina stvar, ki nekako bode v oči. Je pa res, da lepih stanovanj skoraj ni.
Ali vas ljudje v mestu prepoznajo?
Kielce so rokometno mesto, kamorkoli pridem, me poznajo. Tudi drugače so Poljaki športen narod, ljudje živijo za šport in povsod spremljajo svoje športnike. Lani nas je na zaključnem turnirju lige prvakov v Kölnu spremljalo tri, štiri tisoč ljudi.
Imate na voljo klubski avto?
Da.
Kakšni vozniki so Poljaki?
Slabi. (smeh)
Kakšen je njihov vozni park?
Ni nekega srednjega razreda, so ljudje, ki imajo, in na drugi strani tisti, ki živijo iz dneva v dan. Slednji imajo avtomobile, kot jih poznamo mi, prvi pa take, ki jih lahko gledamo samo v salonih. V našem mestu živi najbogatejši Poljak, ki se na primer v službo vozi s helikopterjem.
Življenje je na Poljskem cenejše kot pri nas. Cene v trgovinah so nižje, prav tako druge storitve in usluge. Tudi v restavracijah so cene občutno nižje.
Ali veste, koliko stane liter bencina?
Huh, tega pa ne bi natančno vedel. Verjetno je malo cenejši kot v Sloveniji.
Kako Poljaki poznajo Slovenijo?
Mislim, da je ne poznajo dobro. Mogoče jo zdaj poznajo nekoliko bolje, ker se skozi Slovenijo vozijo na hrvaško obalo.
Ste se na Poljskem srečali s kriminalom ali doživeli kakšno negativno izkušnjo, ki ni povezana z rokometom?
Ne, nič takega nisem doživel.
Se močno pozna gospodarska kriza?
Krize se ne čuti na tak način kot pri nas, je pa res, da je standard tu nižji. O politiki se ne govori toliko kot v Sloveniji ali pa samo tujci to tako doživljamo, ker nimamo toliko stika s temi stvarmi. S športnega vidika lahko povem, da so dvorane polne, za velike tekme je težko dobiti vstopnice. V klubu vse poteka normalno, ne govori se o tem, ali bo plača ali je ne bo.
Poljaki so zaprt narod. Kot bi se vsega bali, še posebno tujcev, vendar se te stvari počasi izboljšujejo. Verjetno jih je tega naučila zgodovina. Temnopolti so bili pred leti tu nezaželeni, ampak se tudi to spreminja.
Kako je s prehrano? Imate prek kluba obroke urejene v restavraciji ali morate za to poskrbeti sami?
Za to poskrbimo sami.
Kako vam je všeč poljska hrana?
Slovenska kulinarika je res dobra. Tudi Poljaki imajo dobro hrano, ki pa vseeno ni taka kot pri nas.
Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Trgovsko središče je odprto od devete ure dopoldan do devete zvečer.
Ste v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Ne, slovenskega izdelka v trgovinah še nisem našel.
Kakšne so cene v trgovinah, če jih primerjate s slovenskimi?
Življenje je na Poljskem cenejše kot pri nas. Cene v trgovinah so nižje, prav tako druge storitve in usluge. Tudi v restavracijah so cene občutno nižje. Tu imamo špansko restavracijo, ki velja za najboljšo v mestu, cene v njej pa so take ali celo malo nižje, kot pri nas v povsem normalni restavraciji.
Če nekdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj mu najprej pokažete?
V Kielcah ni veliko za videti, vredno se je zapeljati v Krakov, ki je oddaljen sto kilometrov. Gre za zelo lepo mesto in edino, ki ga med drugo svetovno vojno niso zbombardirali. Do Varšave je 150 kilometrov, bili smo še v Auschwitzu. V Kielcah bi si bilo še najbolj zanimivo ogledati kakšno dobro rokometno tekmo. (smeh)
Ali ste okusili nočno življenje v Kielcah? Je mesto ponoči živahno?
Mesto med tednom ponoči ni živahno. Ob sredah so študentske zabave, ki jih poznajo večja mesta. Drugače pa mi nimamo veliko časa za te stvari. Po treningu gremo na kakšno pijačo in takrat je mesto bolj pusto. Ob koncu tedna je najbolj udarna sobota. Da bi mesto živelo, pa ne bi mogel reči.
Ali se v Kielcah občuti ukrajinska kriza?
Če povem po pravici, je tako, kot da ne bi obstajala. O tem se tu ne govori.
Imate prijatelje tudi izven rokometnih krogov?
Imam nekaj znancev, ki so večinoma prijatelji mojih soigralcev, kaj več pa ne.
Ali na televiziji gledate poljske programe in ali lovite slovenske programe? Imajo filme sinhronizirane?
Na televiziji imam tudi slovenske programe. Filmi so sinhronizirani, ena oseba govori za vse like in tudi zaradi sinhronizacije Poljaki ne obvladajo tujih jezikov.
Eden od načrtov je, da bi se čim prej vrnil domov. (smeh) S Kielcami me pogodba veže do leta 2017 in takrat bom verjetno končal kariero, čeprav nikoli ne reci nikoli.
Ali berete poljske časopise?
Ne.
Morda poslušate poljsko glasbo?
Da bi jo namensko sam poslušal, to ne, slišim jo na tekmah in na radiu.
Kako bi opisali Poljake?
Gre za zaprt narod. Kot bi se vsega bali, še posebno tujcev, vendar se te stvari počasi izboljšujejo. Verjetno jih je tega naučila zgodovina. Temnopolti so bili pred leti tu nezaželeni, ampak se tudi to spreminja. Ljudje, ki jih poznaš, so do tebe prijazni. Malo je čudno, ko vstopiš v trgovino, saj te ne pozdravijo.
Kakšne so Poljakinje?
Glede na to, da jih je tako veliko, mora biti tudi nekaj lepih deklet. (smeh) V odstotkih pa se ne morejo primerjati z nami. Poljakinje so sicer kar visoke.
Kaj vas je najbolj navdušilo na Poljskem?
Navdušili so me naši navijači, njihova predanost klubu in fanatičnost, povsod nas spremljajo v velikem številu.
Kaj vas najbolj moti oziroma kaj pogrešate?
Moti me zaprtost. Bojijo se te, kot da bi jim želel kaj ukrasti. Vendar smo mi tu zato, da jim pomagamo in s skupnimi močmi skušamo nekaj narediti. Mogoče je tako samo v tej regiji, kjer so Kielce, saj velja za eno najbolj revnih v državi. Mogoče je v Varšavi in Krakovu to drugače.
Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli na Poljskem?
Nič takega se mi ni zgodilo, saj športniki nimamo veliko časa, da bi hodili okoli, se družili z različnimi ljudmi in doživeli kaj res posebnega.
Stari ste 34 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Eden od načrtov je, da bi se čim prej vrnil domov. (smeh) S Kielcami me pogodba veže do leta 2017 in takrat bom verjetno končal kariero, čeprav nikoli ne reci nikoli. Počutim se še mladega, a počasi ima človek vsega dovolj. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Po koncu kariere si bom gotovo vzel leto premora, da se malo spočijem in razmislim, kako naprej. Pri teh letih v ospredje prihajajo žena in otroci, oni so najpomembnejši. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.
Moj edini dom je Slovenija, kamor se mislim vrniti in tam zaživeti normalno, ali kot pravijo Poljaki, spokojno življenje. (smeh)
Kaj pa vrnitev v slovenski rokomet?
O tem ne razmišljam.
Bi po končani karieri živeli na Poljskem?
Ne, mislim, da za to ni nobene možnosti, čeprav se zarečenega kruha največ poje, ampak sem prepričan, da na Poljskem ne bi živel. Moj edini dom je Slovenija, kamor se mislim vrniti in tam zaživeti normalno, ali kot pravijo Poljaki, spokojno življenje. (smeh)
