Naj mi nekdo pove, čemu smo slavili

Župevec se je v takratni situaciji hitro znašel in vse skupaj obrnil na šalo. "Naš trener ima veliko kil in ga pri nekaterih stvareh težko premaknemo," je dejal direktor, a gotovo tako on kot ostali iz kluba pri Džiletu "lobiral", da se v primeru slavja ne bi res ponovilo kaj takega.

Prav zato je bil morda v soboto na trnih tudi še kakšno minuto dlje od vseh ostalih Novomeščanov, že ti pa so bili skoraj celotno tekmo, ko se ni vedelo, ali bodo Dolenjci uspeli ubraniti pokalno lovoriko. Zlatorog jih je dolgo držal v šahu. V 27. minuti so Laščani povedli za devet točk in za trenutek se je zazdelo, da lahko Predrag Milović s svojimi varovanci spiše še eno takšno zgodbo, kot jo je večer prej proti Olimpiji. Pa je nato prav tista tekma bila razlog, da niso vzdržali. Druga težka tekma v dveh dneh, tretja v štirih, to je bilo za Laščane, ki so igrali praktično s sedmimi igralci, preveč. Pošla je sapa, zmanjkalo je energije in Krka je tehtnico prevesila na svojo stran. Zlatorog je nepolne štiri minute do konca še bil na točki zaostanka, še enega napada Novomeščanov pa ni mogel več odbiti.

PORTOROŽ NI ZVEZDA

Župevcu je lahko odleglo, ko se je nato Džikić skupaj z ostalimi iz Krkinega tabora odpravil po medaljo in pokal za drugo zaporedno pokalno lovoriko. In bil potem dolgo časa na voljo tudi sedmi sili. Začel je s komplimenti na račun tekmeca. "Zlatorog je letos krenil skoraj z ničle, obdržal trenerja in dobro selektiral ekipo. Premagal je Olimpijo, nas je namučil."

Nedolgo pred zaključnim turnirjem nas je tudi že premagal v državnem prvenstvu, takrat celo v Novem mestu. "Takrat smo pač igrali s tako malo energije," je dejal Džikić, ki še ne zna odgovoriti na vprašanje, ali se razlika med Krko in Olimpijo na eni ter ostalimi klubi na drugi strani manjša, kot bi lahko dobili vtis po vseh porazih Krke v državnem prvenstvu in predstavah Zlatoroga ter Tajfuna na tem zaključnem turnirju. "Pogovarjali se bomo, ko bodo vsi začeli igrati dve tekmi tedensko kot zdaj Krka in Olimpija. Zdaj tega še ne morem povedati. Če se ne motim, je imel Zlatorog deset dni premora pred pokalnim turnirjem. Ko pa se začne igrati na tri dni, se vse spremeni. Vse je drugače, saj nimaš časa za odmor." 

Vedno pa bo ostalo prisotno tudi vprašanje motiva v tekmah z na papirju slabšimi tekmeci. "Lahko delam, kar želim, a Portorož ni Zvezda. Naj igralce kaznujem, ker so izgubili z njim? To so igralci, s katerimi moram delati do 1. junija, in to ni pravi način. Zdaj so drugi časi, ni več tistega ..." in pokaže z rokama, kot da ima nataknjene lisice.

NE SE "ŠPARAT", GRE ZA POKAL
Lisice bi jim sicer najbrž najraje nataknil tudi po polfinalni zmagi nad Tajfunom. "Zelo sem bil jezen po tem dvoboju. Resna ekipa tega ne sme narediti. Imeli smo tekmo pod nadzorom, na koncu pa prišli v položaj, da se rešujemo z zadnjim metom. To ni resno. O tem bomo še govorili," je napovedal "šolo" svojim varovancem. Strah pred preveč sproščenim pristopom bi lahko obstajal tudi pred finalnim obračunom, ker pač na drugi strani ni stala Olimpija, ki so jo tam vsi pričakovali. "Če se sprostijo, potem niso za pokal. Potem se 'šparajo'. Ne se 'šparat', gre za pokal," si je sposodil slogan pokalnega tekmovanja strateg Krke.

KJE NAJTI SMISEL

O slednjem ima sicer svoje mnenje, ki ni najbolj naklonjeno temu tekmovanju. "Največja težava je najti smisel pokala. Nisem njegov največji zagovornik. Govorim o tem, da če smo že igrali in zmagali trikrat v treh dneh, naj mi nekdo pove, čemu smo slavili. Za kaj? Kakšen je pomen, kakšen smisel? Kaj prinaša naslov? Se kam uvrstiš, si kandidat vsaj za pokal eurochallenge? Neposredne uvrstitve v kakšno tekmovanje ni, ne da ti nobene prednosti glede na ostale klube v državnem prvenstvu. V sredo igramo pomembno tekmo v državnem prvenstvu in napol mrtvi jo moramo dobiti," se je spraševal o smiselnosti lovljenja lovorike, ki razen prestiža dejansko nič ne prinaša. A tako je povsod po Evropi. "Če je tako povsod po Evropi, še ne pomeni, da je dobro. Včasih je bil pokal pokalnih zmagovalcev, za katerega ni izključeno, da se ne bo vrnil, ko bo Fiba prevzela tekmovanje, to pa bo zelo hitro," se je tudi Džikić na hitro dotaknil merjenja moči Fibe in Uleba, ki je na vidiku oziroma že poteka.

PRIHAJATA KRIVEC IN VISOKI IGRALEC

Na dvoboju s Šenčurjem pojutrišnjem bo zasedba Krke gotovo spet videti nekoliko drugače kot v soboto, težave s poškodbami se kar nočejo odlepiti od krkašev. Prav zato bo pogodbo podpisal Bojan Krivec, ki je bil v Laškem že na klopi, tokrat sicer le kot predstavnik kluba, ne bo pa edini, ki bo to storil. "Da, Krivec je eden, iščemo pa še enega, s katerim bomo lahko uresničili naše ambicije. Na zunanjih položajih je zdravje košarkarjev še kar solidno, imam šest igralcev, kar zadostuje, manjka pa en visoki igralec in tega moramo poiskati. On bo zamenjava za Bolčino, videli bomo tudi, kako resno je s Hukićem. Nimamo nadzora nad nekaterimi stvarmi, ki se dogajajo. To niso več poškodbe, to so neumnosti. Rad bi, da bi bil kriv jaz, in bi bil lahko tiho, tako pa ..." je zmajeval z glavo Džikić, ki še ne ve, ali bo angažiral štirico ali petico.

"Najraje bi imel petinštiridesetico. Oziroma devetico. Če pogledamo realno, imajo ekipe, ki so v zgornjem delu slovenske lige, močne visoke igralce. Z njimi se ne da igrati 'košarke metulja'. Zagorac, Drobnjak, Dino Murić, Kanacević te odnesejo in tu potrebuješ nekoga, da lahko parira."