Španija je po vseh merilih evropski paradiž za vsakega košarkarja na stari celini. Že pogodba z enim od udeležencev lige ACB, katerimkoli, je za marsikoga nedosegljiv cilj, dres elitnih klubov pa je še posebej dosežek za sneti klobuk. V pretekli sezoni bi ga v tem pogledu lahko sneli pred tremi slovenskimi košarkarji – Erazmom Lorbkom in Nachbarjem, ki sta bila člana Barcelone, ter mlajšim od bratov Dragić, ki je igral za Unicajo –, več kot zadovoljen pa je lahko tudi Uroš Slokar, ki je na dolg seznam klubov v svoji karieri dodal še Estudantes.
V Barceloni bi radi prenovili moštvo, tako da za približno polovico dozdajšnjih igralcev ne bo več prostora v moštvu. Mednje skoraj gotovo spada Lorbek, ki pod težo poškodb ne kaže iger, zaradi katerih bi delodajalec brez godrnjanja položil na njegov bančni račun približno tri milijone evrov. Drugače je z Nachbarjem, ki ima po eni strani pogodbo z manjšim zneskom, po drugi strani pa je z dobrimi igrami (7,9 točke na tekmo) osvojil simpatije Kataloncev. Vodstvo španskih prvakov je Korošca, ki je ravno včeraj praznoval 34. rojstni dan, obvestilo, da želi dokončati lani poleti začeto sodelovanje (1 + 1).
Podobno sporočilo je prek agenta dobil tudi Zoran Dragić, ki se v Ljubljani individualno - skupaj z bratom Goranom - ogreva pred začetkom reprezentančnih priprav na svetovno prvenstvo (zbor je 16. julija). Branilec je po zanj odličnem domačem EuroBasketu zares zablestel (podvojil je število doseženih točk na srečanje) še na španskem parketu in ob izteku prve polovice pogodbe (2 + 2) z Unicajo povsem pričakovano prejel klubsko potrditev še za drugo. Klub je to formalnost želel opraviti že med sezono, vendar takrat ni bil pravi čas. Navsezadnje Zoran nikakor ni želel zapreti vrat lige NBA, kamor ga seveda vleče (to bi bilo mogoče ob odškodnini 500 tisočakov, dvakrat večja pa velja za prestop v drug evropski klub). Pot čez Atlantski ocean je zdaj odložena, po novem pa bo 25-letni košarkar na leto prejemal 700 tisočakov.
