"Praktično takoj po koncu finala lige Telemach je trener Džikić stopil v stik z menoj, tako da še ni bilo časa za kakšne druge ponudbe," je 26-letni branilec začel pogovor o tem, kako je letos poleti prišel v Krko. Priznal je, da novomeški strateg ni potreboval veliko časa, da ga je prepričal o menjavi okolja. "Nisem veliko razmišljal, ko sem prejel njegov klic, takoj sva se dogovorila za sodelovanje. Prav nič nisem okleval. Povabila državnega prvaka se ne zavrne," je razložil.
Marsikdo najprej, posebej v zdajšnjih časih, vpraša za finančne pogoje, pri Mulaliću pa je bilo drugače: "Takoj sem pristal na prihod, vse drugo mi ni bilo pomembno, od denarja in drugih stvari. Finance so bile ne v drugem, ampak šele v tretjem ali celo četrtem planu. Dovolj je bilo povabilo, vse drugo pa smo se zmenili."
Takoj sem pristal na prihod, vse drugo mi ni bilo pomembno, od denarja in drugih stvari. Finance so bile ne v drugem, ampak šele v tretjem ali celo četrtem planu. Dovolj je bilo povabilo, vse drugo pa smo se zmenili
NA POL DOLENJEC
Po Zoranu Dragiću ali Edu Muriću, ki sta za Krko igrala v prejšnjih sezonah, bo tako še en rojeni Ljubljančan zaigral v dresu Novomeščanov. "Res sem rojen v Ljubljani, a smo se potem preselili v Lašče, tako da sem na pol Dolenjec," se je zasmejal. "Sem pa otrok Olimpije, tam sem bil v vseh selekcijah, tudi v članski. Od tam me je pot vodila po prvi slovenski ligi, bil sem v Kranju, Škofji Loki, pri Slovanu, potem pa je prišlo povabilo s Polzele, kamor me je poklical Goran Jagodnik. Tam sem bil sezono in pol, zdaj pa sem pristal v Krki."
POBIRAL ŽOGE IN SE OGREVAL
Z Džikićem ne bo sodeloval prvič, leta 2008, ko je bil srbski strateg trener Olimpije, je igral za zmaje. "Na neki način sva se tako že poznala od prej, res pa je, da sem bil takrat še zelo mlad. Bil sem bolj pobiralec žog, treniral sem in se ogreval," se je znova nasmehnil.
NEKATERI SO NAME ŽE POZABILI
Na pragu dvajsetih let je že bil del članske ekipe Olimpije, pozneje pa njegova pot ni šla tako, kot je kazalo, tudi ali predvsem zaradi številnih poškodb, ki so mu onemogočile, da bi pokazal tisto, kar zna. Zdaj se je spet prebil v ospredje in pokazal, da obstaja. "Da, nekateri so morda vmes že pozabili name. Poškodb je bilo več. Nekaj časa so bile krive tetive, potem še stopala, ki so mi vzela največ časa," je dejal Mulalić, ki ga v moštvu državnih prvakov čakajo večji izzivi kot na Polzeli. "Zagotovo je to določen preskok, čim prej se moram prilagoditi višji ravni, pričakovanja so veliko večja. Na meni je, da trdo delam in izkoriščam priložnosti, ki jih bom dobil."
Na neki način sva se tako z Džikićem že poznala od prej, res pa je, da sem bil takrat še zelo mlad. Bil sem bolj pobiralec žog, treniral sem in se ogreval.
TOLIKO, KOLIKOR JE ZDRŽAL
Dobro ve, da bo letošnja sezona drugačna od prejšnje, ko je bil pri Hopsih na parketu praktično toliko časa, kolikor je lahko zdržal. "Konkurenca je v Krki bistveno večja, minutaža razporejena, za vsako minuto se je treba boriti. A ni me strah tega, komaj čakam, da se sezona začne."
Kot pravi, naj bi bil njegov največji prispevek k igri Krke dober met in trda obramba. "Želim si, da bi se čim prej prilagodil na višjo raven, zdaj ko sem končno dobil priložnost. Kar zadeva ekipo, pa bo glavni cilj spet osvojitev naslova državnega prvaka," se je hitro privadil drugačnega razmišljanja, kot ga je bil vajen v ekipah, katerih član je bil v prejšnjih letih.
