Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Primož Salmić
Primož Salmić
16.09.2014 11:18:30
Deli članek:

Krstić je debelo gledal

vszi

Ko se je končala tiskovna konferenca po polfinalnem dvoboju s Francijo, je Saša Đorđević odgovarjal še na novinarska vprašanja sedme sile iz Srbije. Po zadnjem odgovoru je za nekaj trenutkov nastala tišina, potem pa se je razlegel glasen aplavz srbskih novinarjev selektorju njihove reprezentance.

Poklonili so se dirigentu, ki je orkester uglasbil tako dobro, da je sposoben odigrati najzahtevnejšo simfonijo, čeprav sta šele tik pred zdajci v ekipo prišla prvi violinist - Miloš Teodosić in glavni tolkalec v podobi Nenada Krstića. "Nisem verjela, da je sposoben tega. Verjela sem v fante, drugače ne moreš, če recimo Raško Katić, ki ima resno bolnega otroka, kot naknadno vpoklican nemudoma prihiti z dopusta v reprezentančni tabor, če Teodosić in Krstić ob vseh težavah, ki jih imata, kažeta takšno voljo za igranje, če se Vladimir Štimac in Ivan Simonović, vedoč, da ne bosta pomemben člen, mečeta na glavo na prijateljskih tekmah, tvegajoč tudi poškodbo. Priznam pa, da nisem zaupala Saletu (Đorđeviću, op. p.)," mi je pred finalom dejala srbska kolegica.

KAKO VELIKA STVAR JE IGRATI ZA SRBIJO
In nikakor ni bila edina, nekdanji odlični organizator igre se je moral ob svojem začetku na srbski klopi spoprijeti s kar nekaj dvomljivci med novinarsko srenjo, ki je bila prepričana, da ne bo nikoli tako dober trener, kot je bil igralec.

A slednje je odkrito priznal tudi sam, kar pa ga ni oviralo, da ne bi vseeno trdno verjel v tisto, kar počne, v svoje delo in delo igralcev, verjel je v to, da lahko Srbijo s svojimi varovanci pripelje tja, kjer je zdaj. "Že na začetku sem imel to misel, vseskozi sem govoril, da težim k temu. Govoril sem, da nas lahko moštveni duh pripelje zelo daleč. To je bil ključ," je dejal. A moral je prepričati tudi akterje na parketu. "Moja misija, moj prvi cilj je bil, da vsem spravim v zavest, kako velika stvar je igrati za Srbijo, kakšen ponos je to. Govoril sem jim, da lahko dosežemo zvezde, če spoštujemo našo zgodovino in se zavemo svojih kakovost in pomanjkljivosti. Mislim, da smo napravili veliko stvar prav zato, ker so igralci to takoj dojeli."

ABSOLUTNI MVP SP
Predvsem so dojeli tisto prvo, svojo kakovost. Da je bilo tako, pa je Đorđević potreboval nekoga, ki bo med igralci poskrbel za to in jim bil s svojimi dejanji pravi zgled. "Igra je prišla do izraza ob glavni vlogi liderja, ki je nase prevzel odgovornost, to pa je Miloš Teodosić. On je zame absolutno MVP svetovnega prvenstva. Imava odnos trener-igralec in tudi prijateljski odnos. Je neverjeten igralec, skušam pa mu razložiti tudi pomembnost drugih stvari, biti Miloš Teodosić ne le na parketu. Lider mora biti pozitiven in tu je bil. Dva tedna pred začetkom je imel zvit gleženj, a neverjetno močno željo, od prvega dne je dajal vse od sebe," je govoril Đorđević.

TRAJA PRECEJ DLJE
Spomnimo se, še po prvem delu in le dveh zmagah na treh tekmah pa se je spoprijemal s kritikami. "Zakaj bi bilo tekmovanje v prvem delu tako pomembno? Zakaj vse pokazati že na prvih petih tekmah? Celotno tekmovanje traja precej dlje," je pokazal, da je že takrat gledal (daleč) naprej in se, čeprav trdi nasprotno, morda ni trudil na vso moč, da bi Srbija zmagala na vsakem srečanju, da bi se izognil dvoboju s Španci že v četrtfinalu.

BIL JE ŽIVČEN
Đorđević je takrat vedel, da bosta iz tekme v tekmo rasli Teodosićeva in Krstićeva forma. "Triindvajsetega avgusta smo prišli v Granado, šele takrat sta lahko začela trenirati. Ko sta se vključila, se je podrlo precej tistega, kar smo z drugimi fanti naredili do takrat. Počasi smo spet začeli graditi, napredovati iz treninga v trening, iz tekme v tekmo. Krstić je bil živčen, ko je začel trenirati, in želel čim prej priti v formo, do prvenstva pa je bilo le še sedem dni. Pa sem ga pomiril in mu rekel, da je še 14 dni, da ga potrebujemo 7. septembra, in takrat me je debelo pogledal," je govoril Đorđević in izkazalo se je, da je imel prav.

RAZUMEJO, KOLIKO MOČI JE V NJIH
A zaslug za izjemen uspeh ne pripisuje sebi, vsakič znova s prstom kaže na moštvo. "Vse čestitke igralcem, ki so sami zaslužni, da so ustvarili kemijo med seboj, tako vzdušje, kot ga imamo. Razumejo, koliko moči je v njih, ekipna moč je tista, ki sem jo poudarjal ves čas in ki je zelo pomembna za postavitev nekaterih stvari, ki so bile potrebne, da smo prišli sem, kjer smo. Neznansko sem srečen zanje kot tudi za naš trenerski štab. V čast mi je, da sem trener tem fantom, prelep občutek je. Naredili smo veliko stvar. Do sem sta nas pripeljala veliko tovarištvo in povezanost. Košarka si zasluži mesto elitnega športa v Srbiji. Mi smo država košarke," je dodal selektor, ki ga v domovini spet častijo tako kot v igralskih časih in se mu tudi novinarji znova klanjajo kot takrat, ko je dosegal odločilne koše. Tudi oziroma še posebej srbski.