Olimpija komajda premagala Jesenice

Nocoj so v Podmežakli palice prekrižali večni rivali. Jeseničani so pokazali več kot Olimpija, a je na koncu ta vseeno zmagala.

V ritmih – v tem primeru zelo simbolične – naslovne pesmi serije Povratak odpisanih je prvo člansko moštvo iz železarskega mesta s severozahoda Slovenije drugič v pripravljalnem obdobju pred novo sezono stopilo na ledeno ploskev v tekmovalnih dresih.

HDD Jesenice je poskrbel, da se je pred začetkom sezone 2014/15, ki se že bliskovito bliža, spet začelo malo več govoriti o najhitrejši ekipni športni panogi na svetu. Drugače v hokejskem svetu niti ne more biti, ko se napove in organizira boj z večnimi tekmeci iz Ljubljane, še posebej če ta poteka v dvorani Podmežakla.

Večni derbi med rdečimi in zelenimi je še vedno eden od najbolj zaželenih obračunov v slovenskem športu in včeraj se je spet pokazalo, da ga hokejski privrženci še kako pogrešajo. Vzdušje je bilo odlično, čeprav Podmežakla pričakovano ni bila zapolnjena do zadnjega kotička, a bobni na obeh straneh in glasna grla enih in drugih navijačev so pričarali posebno ozračje, ki ga v Sloveniji ne more ponuditi noben drug hokejski (ter na sploh marsikateri drugi športni) boj.

Okoli 1500 navijačev je glasno pozdravilo hokejiste obeh moštev, ko so pridrsali na led, toda prvi najglasnejši aplavz ni pripadel kateremu od hokejistov, temveč Darku Đjuriću, našemu športniku invalidu, ki je na derbiju vrgel prvi plošček.

Boj, ki smo ga spremljali v naslednjih dobrih dveh urah, je pokazal veliko. Glavni trener zmajev Fabian Dahlem je verjetno "norel" nad svojimi varovanci, ki so bili večino tekme veliko manj zavzeti in kazali veliko manj motiviran obraz kot njihovi tekmeci, ki so igrali nadvse zagrizeno, pametno in se izkazali z več sijajnimi potezami, ki si jih bo še posebej zapomnil gostujoči vratar Andy Chiodo.

Hunter Bishop je v 5. minuti Olimpijo sicer popeljal v vodstvo, a le 33 sekund pozneje je glavni napovedovalec zakričal tako želene besede na Jesenicah "tika-taka", navijači pa so odgovorili "gol, gol, gol", Sašo Rajsar je namreč ekspresno poravnal izid. V nadaljevanju se je na ledu bil zelo izenačen boj, čeprav je Olimpija igrala z vsemi šestimi tujimi okrepitvami. Tudi zaradi tega, in ker bo igrala v za vsaj en korak močnejši ligi kot železarji, je bilo pričakovati precejšnjo prevlado Ljubljančanov, vendar do tega ni prišlo v niti eni minuti srečanja.

Vprašanje, ki se nam je porodilo kar nekajkrat med opazovanjem dogajanja na ledu, je bilo, katera od teh dveh ekip bo letos igrala v ligi EBEL in katera v ligi INL, saj so boljši vtis z domiselno igro pustili domači igralci. Olimpija je recimo dvakrat igrala z dvema hokejistoma več in to tudi po skoraj vso minuto, a power play se v primerjavi z lanskimi sezonami (še) ni izboljšal, statičnost in skoraj nič strelov pa sta glavni značilnosti igre z igralcem ali dvema več, ki se ji je jeseniška četa s pametnim postavljanjem v obrambni tretjini brez večjih težav uspešno postavila po robu.

Na žalost domačih navijačev je na koncu večera obramba rdečih pokleknila enkrat več kot tekmečeva, moštvo izpod Rožnika pa je železarje "zlomilo" šele v podaljšku. V igri treh igralcev na tri je zmagovalca odločil Igor Cvetek.