Dolgo pripravljalno obdobje je za vami, liga KHL pa je zdaj že v polnem zamahu. Kako bi strnili misli o dogajanju v zadnjih časih?
Kar zadeva celotno ekipo, je jasno, da ne gre vse po načrtih. Že v pripravljalnem obdobju smo od šestih tekem le enkrat zmagali. Že takrat torej nismo kazali dobre slike, zdaj se je to preneslo še v ligo. Porazi se nabirajo, in ker ni pravih rezultatov, energija v slačilnici ni prava. Sicer mislim, da imamo več kakovosti, kot kažejo rezultati. Kar zadeva mene, pa sem nekje v povprečju ekipe. Srečanje s CSKA je bilo prvo, ko nisem bil niti v postavi. Imamo 16 napadalcev in vse od začetka sem vedel, da bom nekje na meji. Po pravici povedano, pričakoval sem, da me bo trener na tribuno poslal že kakšno tekmo prej.
Tudi ko ste bili v postavi, veliko priložnosti za igranje niste dobili. Kako bi ocenili svojo igro?
Na prvih tekmah sem bil zadovoljen, z zadnjo ne, je pa težko z vidika, da imam majhno minutažo. Igram samo ob izenačenih močeh, prav nič pa ob številčni prednosti ali manjku igralca. Ko pridem na led, je težko dati od sebe maksimum, če nisi ogret. Imam kar nekaj dela sam s sabo. Na splošno lahko rečem, da je priložnost dobra, a vedel sem, da bo težko, da si bom svoje minute moral prislužiti.
Razlika je bila narejena že od prvega treninga, takoj ko stopiš v garderobo, vidiš, kje si.Več kot desetletje ste bili navajeni na veliko minutažo, na to, da ste bili v praktično vseh klubih, kjer ste bili, nosilec igre. Kako se je zdaj sprijazniti z drobtinicami? Kaj vam hodi po glavi?
Najlažje se je takole pogovarjati, ko pa si na tekmi, ko sediš na klopi in čakaš, da boš šel na led, je precej težje. V glavi moraš biti pripravljen vso tekmo, razmišljati, kaj boš, kako boš kaj naredil, ko boš stopil na led, moraš obdržati pravo energijo, da daš vse od sebe. To je težko, še posebej ker tega nisem vajen, in zgodi se, da na led stopim le na vsakih osem, devet minut. Ker gre vseeno za tako visoko raven hokeja, to še zdaleč ni enostavno. A, kot rečeno, to sem vedel že pred sezono in do konca se bom moral boriti za minute.
Kako mislite, da bi vam šlo, če bi imeli večjo minutažo?
Bilo bi veliko lažje. Vedno pravim, da je 25 minut igranja za napadalca ogromno, a vsak pravi športnik, hokejist, bo vedno raje igral 25 kot pa 15 minut. Več si na ledu, več si v igri, manj časa imaš misliti na stvari, o katerih nočeš razmišljati.
Ali morda veste, zakaj ne dobivate več priložnosti? Oziroma kaj od vas hoče trener, s čim bi izpolnili njegove želje? Ali menite, da dobivate manj priložnosti, ker prihajate iz napačne države?
Hm (dolg premor). Da. Tako bom rekel, čeprav sem tu tujec, za njih nisem. Ko rečem, da nisem tujec, mislim, da nisem Severnoameričan. Razlika je bila narejena že od prvega treninga, takoj ko stopiš v garderobo, vidiš, kje si. Več stvari moram narediti pravilno oziroma dolgo ne smem narediti napake, da bi sploh lahko računal na minutažo, ki jo dobi nekdo samo zaradi tega, ker je pač iz Severne Amerike.
S tem se ukvarja večina slovenskih igralcev, treba je pač ugrizniti v kislo jabolko, ga prežvečiti in pogoltniti.Ste komu zaupali svoje misli, skrbi? Tu seveda najbolj merimo na trenerja. Ste že dobili kakšen odziv?
Saj poveš trenerju in ga vprašaš, zakaj, a ko vidiš, da ti ne zna prav dobro odgovoriti, spoznaš, koliko je ura. Ampak s tem se ukvarja večina slovenskih igralcev, treba je pač ugrizniti v kislo jabolko, ga prežvečiti in pogoltniti. Nekateri pa teh problemom nimajo. Jan Muršak jih nima, Anže Kopitar jih nima. Tako pač je.
Z Rokom Tičarjem in Žigo Jegličem ste se srečali v prvem krogu lige KHL (danes bo Medveščak spet igral v Bratislavi, nato pa Slovan v petek prihaja v Zagreb, op. p.). Ste se z njima takrat kaj pogovarjali o tem, kako onadva doživljata ligo KHL, ste primerjali »zapiske«?
Vsi smo na istem, nikomur ni postlano z rožicami. Eni igrajo več, drugi manj, vse si moramo sami priboriti. Je pa za vse priložnost, vseeno smo vsi veseli, da smo lahko zraven, da lahko delamo, kar delamo.
Je liga KHL izpolnila vaša pričakovanja?
Da, je. Vseeno gre za neki drug svet, kar zadeva organizacijo, hokej je na visoki ravni. Ugotavljam, kar je zanimivo, da v ligi KHL lažje igram oziroma se boljše počutim, kot pa recimo v Nemčiji. Rusi res izkoriščajo celo igrišče, ogromno drsajo, nekateri so res zunajserijski drsalci, vključno z Janom. V Severni Ameriki vemo, da manjšajo igrišča, da je časa za odziv čim manj, meni več prostora bolj ustreza. A moram si prislužiti minute, da bom to lahko dokazal.
Vam je še posebej zdaj, ko ne veste, ali boste igrali na naslednji tekmi ali ne, kdaj žal, da ste se podali v svet lige KHL?
Ne, ni.
