Opazili smo, da v tujini že več let v bolj mondenih smučarskih središčih omogočajo igranje curlinga. Kako to?
Razlogov za to je veliko. Nedvomno pa k temu pripomore dejstvo, da je igranje curlinga v svetu vedno bolj popularno. Igrajo ga tako mladi kot stari, in to enakovredno eden proti drugemu. Ni veliko olimpijskih zimskih športov, kjer se lahko dedek in babica enakovredno kosata z vnuki, pa še to ne glede na to, ali zunaj sije sonce ali pada dež.
Bi lahko rekli, da so tudi slabe zime z malo snega razlog, da zimska smučarska središča v curlingu iščejo alternativo za smučanje?
Vsi vemo, da je umetno zasneževanje smučišč drago in dodatno pogojeno z vremenskimi pogoji. Težave smučišč so javno objavljene vsako leto. Če k temu prištejemo še strokovno mnenje znane klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj, ki je v komentarju za MMC RTV povedala: 'Še kar naprej sanjajo o smučanju, da bomo na Pohorju smučali, a za kakšno ceno? FIS (Mednarodna smučarska organizacija, op. p.) je sporočila, da na Pohorju ne bo več tekem, a kar nočemo sprejeti, da je treba spremeniti nekatere prakse,' si lahko predstavljamo, kakšna je usoda klasičnih smučišč, ki se ne prilagajajo novim razmeram.
Lahko ugibamo, da se v tujini z gradnjo curling dvoran in razvojem curlinga že pripravljajo na nove razmere in novo obdobje. Nedvomno pa je, da so znova korak pred slovenskimi smučarskimi središči.
Verjamem, da so naložbe v curling igrišča v smučarskih središčih ekonomsko upravičena, hkrati pa zagotavljajo preživetje turističnih središč tudi v brezsnežnih obdobjih. Ta obdobja pa glede na mnenje stroke postajajo nova realnost in vsaj v kratkem ne bodo odšla.
Katera smučarska središča so po vašem mnenju naprednejša in že omogočajo igranje curlinga v času zimske sezone?
Morda bi za lažjo predstavo izpostavil štiri pri Slovencih dobro znana mondena smučarska središča: Kitzbühel, Cortina d'Ampezzo, Brunico (Kronplatz) in Adelboden. Opaziti je, da v teh krajih turizem strateško razvijajo in ga prilagajajo tudi prihodnjim podnebnim izzivom. Curling se namreč v pokritih dvoranah lahko igra tako poleti kot pozimi, ne glede na dnevno vremensko napoved.
Ali slovenska smučarska središča sploh razmišljajo o gradnji curling igrišč?
Žal je tako, da dobre prakse iz tujine k nam po mojem mnenju prihajajo prepočasi. To se kaže tudi pri gradnji namenskih curling dvoran oziroma igrišč ob smučiščih. Težko je slišati, da v Sloveniji še ni posebne namenske curling dvorane. Najverjetneje bi bilo drugače, če bi lokalna politika in Slovenska turistična organizacija strateško sodelovali s Curling zvezo Slovenije in pristopila k temu, da bi v slovenski turistični panogi razširila vedenje o curlingu. Celotna turistična panoga bi morala biti bolje poučena o dolgoročnih pozitivnih vplivih curlinga na turistična in smučarska središča v prihajajočih obdobjih, pa bi gotovo curling pozimi igrali tudi ob slovenskih smučiščih ...
