Poimenovanje športa izhaja iz angleške besede curl, ki pomeni zavoj oziroma koder. Kamni na ledu namreč ne potujejo naravnost, pač pa v loku zavijajo. Ravno zaradi tega pri igranju curlinga uporabljajo metle. S pometanjem se ustvarja trenje, ki vpliva na pot kamna.
Kako poteka igra?
Curling je ekipni šport, ekipo pa sestavljajo štirje igralci. Pri tekmi curlinga sodelujeta dve nasprotni ekipi, ki štejeta vsaka po štiri člane. Ekipi izmenično podajata kamne, pri čemer vsak igralec poda skupno dva kamna. Za igro torej potrebujemo 16 kamnov v dveh različnih barvah.
Vsaka ekipa ima vodjo, ki je med igro v hiši (tarči na ledu), ki jo igralci ciljajo, ko podajajo kamne. Zadolžen je za vso taktiko ter odloča, katere mete naj soigralci izvedejo. Najpogosteje vodja meče zadnja dva kamna. Ostala dva igralca, ki v trenutku ne podajata kamnov in nista zadolžena za taktiko, pometata pred kamnom. Ocenjujeta njegovo hitrost ter jo s pometanjem nadzorujeta. Vsak kamen je torej skupno delo vseh članov ekipe. Zato je curling ekipni šport in je usklajeno delovanje vseh štirih igralcev izrednega pomena.
Posebnost športa: curling spirit
Kar loči curling od ostalih športov, je njegov poseben duh. Duh curlinga ali curling spirit je specifičen izraz, ki opisuje odnos in spoštovanje, ki ga igralci curlinga izražajo do soigralcev, nasprotnikov ter do športa. Izraz najbolje opiše trditev, da igralec curlinga raje izgubi, kot da bi zmagal na nepošten način. Športnega duha curlinga predstavljajo pravila, ki niso zapisana, vendar jih spoštujejo vsi igralci, tako profesionalni kot amaterski. Cilj curlinga je prikazati svoje sposobnosti in znanje, sodelovati in igrati odlično igro ter nikoli zmagati za vsako ceno. Duh curlinga je najvišja oblika fair playa v športu. Curling spirit se kaže v športnem navijanju, v čestitanju nasprotnikom za dobro potezo, v športnem obnašanju in ne nazadnje tudi v nenapisanem pravilu, da zmagovalec plača pijačo poražencu.
Curling poznamo tudi v Sloveniji
Curling zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 2010, še istega leta pa je bila kot 46. članica sprejeta v svetovno curling zvezo. Navdih za začetek curlinga v Sloveniji so predstavljale zimske olimpijske igre v Vancouvru, kjer sta se istočasno, neodvisno druga od druge, začeli razvijati dve ideji o začetku curlinga v Sloveniji – v Ljubljani in na Jesenicah. Združitev dveh ljubljanskih in enega jeseniškega kluba je vodila v ustanovitev Curling zveze Slovenije, ki ima danes pod okriljem kar šest curling klubov iz štirih slovenskih mest.
Uspešni tudi na tekmovalni ravni
Vsako leto se Slovenija udeležuje evropskih in svetovnih prvenstev ter kvalifikacijskih turnirjev v vseh kategorijah – mladinskih, članskih, mešanih in seniorskih, pa tudi v curlingu na invalidskih vozičkih. Prvo mednarodno kolajno, bronasto, je slovenska moška reprezentanca osvojila že leta 2012 na evropskem prvenstvu skupine C v Erzurumu. Slovenija se v enajstih letih ukvarjanja s curlingom lahko pohvali s kar nekaj izjemnimi dosežki. Med drugim z dvema zlatima kolajnama moške in dvema srebrnima kolajnama ženske reprezentance na evropskih prvenstvih skupine C. Obe reprezentanci sta trenutno uvrščeni v drugo najmočnejšo kategorijo evropskega curlinga. Eden največjih dosežkov je bilo tudi deveto mesto na svetovnem prvenstvu mešanih ekip v Kelowni leta 2018. Slovenijo pa v curlingu gotovo čaka svetla prihodnost, saj odlične rezultate dosegajo tudi mladinske reprezentance. Ta je med drugim nastopila tudi na mladinskih olimpijskih igrah leta 2020 v Lozani.
