Sezona bi se morala seveda začeti konec oktobra z vsakoletnim uvodom na ledeniku Rettenbach nad Söldnom (tam in v Zilertallu bo v petek ali soboto začela trenirati avstrijska alpska ekipa na čelu z Anno Veith, Matthiasom Mayerjem in drugimi). Vse skupaj je še precej vprašljivo, saj tekmovalnega koledarja sploh še niso obravnavali (odbori bodo imeli videokonference maja). Poleg tega, da ni jasno, kakšni bodo ukrepi glede zdravstvene varnosti ob organizaciji tekem, pa so se pojavili novi predlogi, ki bi lahko situacijo okoli koronatveganja precej omilili. Znotraj odbora za alpsko smučanje Mednarodne smučarske zveze Fis se pogovarjajo tudi o predlogu, da bi imeli na enem samem prizorišču več tekem kot do zdaj. Z drugimi besedami – na manjšem številu lokacij bi izpeljali vse tekme svetovnega pokala. Predlog je predstavil švedski šef alpskega smučanja Tommy Eliasson Winter, ki je mnenja, da je to idealna priložnost za prestrukturiranje in ponoven pregled koledarja alpskega smučanja.
Seveda je pri alpskem smučanju (tako kot pri drugih športih) največja težava zaradi selitev množice tekmovalcev in spremljajočega osebja iz kraja v kraj, kar predstavlja večjo nevarnost za širjenje virusa in tudi večjo nevarnost okužbe. Z zmanjšanjem števila prizorišč tekem v alpskem smučanju bi to tveganje precej zmanjšali.
Prejšnjo sezono je bilo na sporedu 34 različnih prizorišč v 15 državah, največ tekem pa je bilo seveda v Alpah – od Francije prek Švice, Nemčije in Avstrije do Slovenije.
Zmanjšanje števila prizorišč je ena od možnosti, ki pa seveda za seboj potegne tudi negativne posledice. Recimo, da bi bile tekme v Alpah in Severni Evropi, začetek pa bi bil v Severni Ameriki. To pomeni, da bi se za tekme pod nosom obrisali vsi prireditelji tekem svetovnega pokala v Aziji (Južna Koreja, Japonska, Kitajska), Rusiji ... pa morda tudi tisti organizatorji tekem v Evropi, ki ne bi mogli organizirati tekem v vseh disciplinah. Slednje bi pomenilo, da bi recimo odpadli tradicionalni prizorišči v Kranjski Gori (razen če ne bi šli v organizacijo skupaj s Trbižem) in Mariboru, ki imata po pogodbi z mednarodno zvezo sicer zagotovljeni tekmi tudi v naslednji sezoni, zato bo zelo pomembno, kako močan bo slovenski glas na vseh odborih mednarodne zveze. Zaradi hude bolezni je vprašljiva udeležba najmočnejšega slovenskega aduta v mednarodni zvezi Janeza Kocijančiča, ki je edini Slovenec, čigar glas v Fisi res nekaj velja. Kako se bo s tem spopadel predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar, ki je vse zaposlene na slovenski zvezi poslal 'na čakanje', namesto da bi tudi slovenska zveza pripravila strategijo oziroma predloge, ki bi jih lahko vrgli na mizo ob pogajanjih o novi sezoni? Zagotovo se bodo na sestanke dobro pripravili Avstrijci, ki bodo 'vodili kolo', poleg njih pa bi utegnili imeti veliko besede tudi Skandinavci (discipliniranost glede korone) na čelu z Norvežani.
Ob že tako zmanjšanem proračunu za alpsko smučanje, ko so nekateri pokrovitelji in sponzorji zamrznili sodelovanje, pa bi bila prava katastrofa, če bi izgubili obe ali eno prizorišče svetovnega pokala. Izpad prihodka zaradi odpadle tekme v Kranjski Gori je bil nekaj manj kot pol milijona evrov, če pa bi podkorensko tekmo črtali s koledarja v prihodnji sezoni, bi to verjetno pomenilo popoln finančni kolaps zveze, vsaj alpskega dela zagotovo.
