Šušteršič je za svoje delo prejel več priznanj, med temi leta 1998 Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa.
Rodil se je v Trstu 13. septembra 1941. Športno pot je začel na Stadionu 1. maj v Trstu kot telovadec. Igral je odbojko, med drugim pri Boru, kjer je končal kariero in nato tam ter pri Zarji iz Bazovice treniral ženske ekipe.
Kot ustanovni član Športne zveze Bor je bil od samega začetka vpet v delovanje društev na Tržaškem, so zapisali v Primorskem dnevniku.
Novinarsko pot je začel leta 1969 kot sodelavec športnega uredništva Radia Ljubljana, kasneje Radia Slovenija. Dolgo je vodil rubriko Tržaško športno pismo, s katero je skrbel, da so bili tudi v Sloveniji seznanjeni z dosežki slovenskih športnikov v Italiji. Sodeloval je s Primorskim dnevnikom, svoje prispevke pa pisal tudi za druge medije.
Od leta 1972 je bil vse do upokojitve stalni sodelavec rubrike Šport in glasba na Radiu Trst A, od ustanovitve leta 1995 pa je tudi sodeloval v televizijskih športnih rubrikah deželnega sedeža italijanske radiotelevizije Rai.
Bil je vezni člen med športnim in novinarskim svetom v Furlaniji - Julijski krajini in Sloveniji, kar v 70. letih preteklega stoletja ni bilo enostavno, so zapisali v Primorskem dnevniku. Izpostavili so njegovo vlogo, da so slovenski športni novinarji postali polnopravni člani Društva športnih novinarjev Slovenije in pomembni tudi v Združenju športnih novinarjev Furlanije - Julijske krajine, v obeh društvih je bil na odgovornih mestih.
Kot avtor je sodeloval pri več publikacijah. V spomin na reporterja in urednika Radia Ljubljane in kasneje Radia Slovenije je zbral in uredil dve brošuri, Urekov pohod na Goro in Spomini na Staneta Ureka. Leta 2008 je izdal knjigo Sledovi - Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu, ki je bila leta 2011 prevedena tudi v italijanski jezik. Leta 2013 je uredil zbornik Primorski sokoli še letijo z zapisi v spomin na Bojana Pavletiča, enega zaslužnejših "očetov" slovenskega športa v Trstu.
