Evropsko prvenstvo v breakdanceu: Prvič samostojno in prvič na olimpijske igre

Evropsko prvenstvo v Magdeburgu pa bo zagotovo zapisano v zgodovino plesnih tekmovanj, saj je IDO, International dance organization, organizatorju EP v breakdanceu prvič dodelil licenco za samostojno tekmovanje. Prvenstva se je udeležila tudi slovenska reprezentanca s 35 člani pod vodstvom Uroša Skulja.

A Dejan Zečević, ki je na slovenskih plesnih tekmah skorajda nepogrešljiv in je v Magdeburg odpotoval kot sodnik, je bil glede organizatorja kritičen, saj so po njegovih besedah domače tekme veliko bolje organizirane kot marsikatero tuje prvenstvo: »Slovencem in Plesni zvezi Slovenije manjka denarja predvsem za vizualno podobo in dogajanje ob tekmovanju, a kot trenerju in plesalcu je najpomembneje, da vse teče gladko in po pravilih.«

Omenjeno tekmovanje, tako ocenjuje, je bil hibrid med IDO in drugimi tekmovalnimi sistemi, zato meni, da bo potrebnih še nekaj sestankov, da se uskladijo v prihodnje.

Povezave so vredne več
Mešanico različnih pravil plesnih tekmovanj je po lastni oceni bolje ujel Samo Polutak Kos, ki je prav tako sedel v sodniške vrste. Ocenjeval je težavnost, predvsem pa so ga zanimali dinamika, variacije, izvirnost in izvedba različnih korakov, likov, akrobacij, freezov. »Ko sem gledal Serhija Kondrackija, Ukrajinca, ki živi v Sloveniji, je bil on tisti dan najboljši, zato je tudi postal evropski prvak,« pojasnjuje Polutak Kos, ki je hip hopu in breaku zapisan že desetletja.

Zečević, ki je poleg hip hopa in breaka predan še disco plesu, jazz baletu, modernu in drugim plesnim zvrstem, na tekmovanju najprej oceni, če plesalci začutijo glasbo. Poleg plesne tehnike ga zanima, kako plesalec ali skupina predstavijo breakdance, da ima vsak nastop začetek, jedro in zaključek. »Povezave so več vredne kot posamezni element,« še dodaja.

Tilen Grašič (Športno kulturno društvo Bast) je bil med člani najboljši Slovenec. Uvrstil se je na četrto mesto. »Tilen je eden najboljših breakerjev. V zadnjih dveh mesecih je bil povabljen na več mednarodnih tekmovanj, a mu na žalost vedno zmanjka le malenkost za finale ali katero od stopničk. Tilen tudi zdravstveno ni bil najboljši ta dan,« svoja opažanja navaja Polutak Kos.

Tik pod zmagovalnim odrom je ostala tudi solistka Nives Žlof Androjna (Športno kulturno društvo Bast), a sta si omenjena plesalca s soplesalci v skupini Bastarts crew vendarle priborila bron.

Morali bi trenirati šest ur na dan
Polutak Kos in Zečević se strinjata, da so v Evropi najboljši breakerji Francozi, na svetovnem plesnem parketu pa so to Japonci. V zvezi IDO Slovenci dobro konkuriramo, meni Polutak Kos, Zečević pa dodaja: »Pri nas manjka predvsem plesalcev, ki bi bili pripravljeni trenirati vsaj šest ur na dan. Za toliko časa, kot ga vlagamo v breakdance, so naši fantje in dekleta odlični.«

Čeprav se na prvi pogled break ples zdi nevaren, Polutak Kos to zanika: »Zato smo tu učitelji, ki pravilno poučujemo, kako se ne poškodovati.«

Ob tem še dodaja, da prav v ta namen najemajo profesionalno urejeno telovadnico v Grosupljem, ki so jo s posebnimi orodji za omenjeni ples opremili še sami. »Ta ples nikoli ni bil nevaren. Nevaren je le, če si neumen, povedano enostavno. Če ne poslušaš, če hočeš izsiliti kaj, se lahko poškoduješ. Vse moraš imeti pod nadzorom, predvsem pa samega sebe,« je prepričan Polutak Kos. Tudi Zečević pravi, da prve vaje z začetniki nameni prav pravilnemu in varnemu padcu.

Poguma ne potrebuješ
A breakdance ni le akrobatika, ki se je želijo začetniki naučiti že kar na prvih urah. Začenjajo z osnovnimi koraki na tleh, kot je korak six step, pojasnjuje Polutak Kos. »Zmagovalci največjih turnirjev med posamezniki sploh ne izvajajo veliko težkih akrobacij in power moves, ampak enostavne elemente zanimivo povežejo na glasbo in popestrijo s freezi, ki so narejeni na breake v glasbi,« svoja opažanja strni Zečević.

Prvič v zgodovini bo breakdance tudi ena od športnih disciplin na naslednjih olimpijskih igrah. A bolj kot do tekmovanj moraš gojiti ljubezen do te glasbe in imeti pustolovsko žilico za raziskovanje nešteto različnih gibov, je prepričan Polutak Kos. »Poguma ne potrebuješ, ker se vse elemente učiš počasi in postopoma. Vedno imaš na izbiro, da lahko tudi z manj nevarnimi elementi, ki so narejeni lepo na glasbo, zmagaš oziroma si odličen plesalec,« še zaključuje Polutak Kos.