Deset sodelujočih držav v moški in ženski konkurenci – Avstrija, Nemčija, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Italija, Francija in Švica – ni nastopalo skupaj, pač pa vsaka s svojega uradnega prizorišča. Na ta način so tveganja in ovire, ki jih še vedno predstavlja aktualno zdravstveno stanje, dokaj obvladljivi, poleg tega pa so vsi tekmovalci pod budnim nadzorom sodnikov in videokamer. To tekmovanju daje legitimnost, saj močno zmanjšuje možnosti kršitev načel poštene igre oziroma prejemanja nedovoljene, predvsem računalniške pomoči.
Sodelujoče države tekmovanje praviloma izkoristijo za preizkušanje mlajših tekmovalcev v ekipnih vlogah članskih reprezentanc. Tudi tokrat ni bilo nič drugače in večino ekip so sestavljale kombinirane zasedbe izkušenejših reprezentantov oziroma reprezentantk in tistih, ki se še borijo za mesta v prvih ekipah svojih držav. Zgolj Italijanke so nastopile praktično v svoji najmočnejši zasedbi in tudi zanesljivo potrdile status nespornih favoritk. Od devetih dvobojev so na kar osmih zmagale, s čimer so drugouvrščene Madžarke prehitele za cele tri točke. Edini dvoboj, ki jim ga ni uspelo dobiti, je bil proti tekmicam iz Hrvaške, ki se je končal neodločeno.
V moški konkurenci je bil obračun za vrh neprimerno bolj odprt, tudi tu pa so se na koncu veselili Italijani. S tremi velemojstri so bili pred turnirjem v širšem krogu favoritov, tako kot Čehi, s katerimi so se v zadnji krog podali točkovno poravnani. Družbo jim je delala še presenetljiva ekipa Slovaške, ki je slabše začela, a nato nizala zmage kot po tekočem traku. Italijani so nato v zadnjem krogu z minimalno zmago odpravili Avstrijce, Slovaki so zanesljivo ugnali Hrvaško, Češka pa nekoliko presenetljivo ni uspela streti oslabljene Švice. Italija in Slovaška sta tako končali z enakim izkupičkom ekipnih točk, a je prvo mesto na račun posamičnih točk pripadlo prvim. Čehi so osvojili tretje mesto, na katerem so zgolj za pol točke dodatnega kriterija prehiteli Francoze.
Slovenski reprezentanci na turnirju nista igrali vidnejših vlog in sta tako v ženski kot v moški konkurenci končali pri dnu razvrstitve. Naši fantje so bili glede na povprečni rating ekip pred začetkom zadnjepostavljeni, a so prvi del odigrali dobro in se z dvema zmagama, dvema neodločenima rezultatoma ter enim porazom zanesljivo držali v zgornji polovici turnirja. V drugi polovici so nato povsem popustili, izgubili zadnje štiri dvoboje in padli na končno deveto mesto. Najbolj so se izkazali Vid Dobrovoljc, aktualni državni članski prvak, Jan Šubelj in Boris Markoja, a sta prva dva zaradi šolskih oziroma študijskih obveznosti skupaj odigrala samo osem partij.
Dekleta brez naše najboljše šahistke Laure Unuk nikakor niso mogla ujeti pravega ritma. Nosilke igre so bile tokrat v precej slabi formi, mlajše igralke pa niso mogle v celoti nadomestiti njihovih spodrsljajev. Dobro so svoje delo opravile zgolj Zala Urh, Nuša Hercog in Pia Marie Ružič; slednja je tokrat debitirala v članski izbrani vrsti. Z doseženo zmago in dvema neodločenima izidoma so Slovenke na koncu zasedle osmo mesto.
Uradno prizorišče naše reprezentance je bilo v Termah Olimia in bo to ostalo tudi med evropskimi kvalifikacijami za letošnji svetovni pokal, ki se začenjajo v ponedeljek. Za 36 kvalifikacijskih mest se bo prav tako v hibridnem formatu potegovalo 264 igralk in igralcev, ki se bodo pomerili na izpadanje. Slovenija bo imela štiri svoje predstavnike in eno predstavnico: velemojstra Mateja Šebenika in Marka Tratarja, mednarodna mojstra Jana Šublja in Žana Tomazinija ter našo najboljšo igralko, velemojstrico Lauro Unuk. V vsakem krogu bo na sporedu minidvoboj dveh partij, v primeru neodločenega rezultata pa bo o napredovanju odločala podaljšana igra v pospešenem oziroma hitropoteznem tempu. Nihče od naših v prvem krogu nima statusa nosilca in vsi se bodo pomerili proti favoriziranim tekmecem.
