Alenka Cuderman, ki je z Jugoslavijo osvojila olimpijsko zlato; Tanja Polajnar, ki je v dresu nekdanje skupne države osvojila naslov svetovne prvakinje; evropska klubska prvakinja s Podravko Simona Šturm, pa trikratna osvajalka lige prvakinj (s Krimom 2x in Slagelsejem) Anja Frešer; vse Slovenke iz zlatih časov Krima ter 'novodobne' rokometne upokojenke na čelu z Barbaro Lazović in Tamaro Mavsar so pravkar dobile potencialno vrhunsko okrepitev za sanjsko ekipo v veteranski ligi – če bi se seveda odločile ustanoviti najmočnejšo veteransko ekipo na svetu. Po finalnem turnirju lige prvakinj v Budimpešti, ki ga je osvojil edini klub brez slovenskih predstavnic Metz, se je upokojila ena največjih slovenskih rokometašic vseh časov Ana Gros.
Mislila je, da se bo (skupaj z Mavsarjevo) upokojila pri Krimu, najraje na vrhu Evrope. A se je, ko je Zoran Janković priprl pipico, za še eno sezono vrnila v Francijo, k Brestu, in se z njim še enkrat borila za evropski prestol, ki ga je z Györom osvojila leta 2024. Prav slednji s Tjašo Stanko ji je z zmago v polfinalu (31:30) preprečil sanjsko slovo, na tekmi za tretje mesto, kjer je vlogo delegatke opravljala Anja Frešer, pa je morala Grosova čestitati za zmago še izjemno razpoloženi Elizabeth Omoregie in kolegicam iz Bukarešte (32:26). A po Aninih licih po zadnji sireni niso tekle solze razočaranja ali žalosti.
Čustva so na dan prišla po tem, ko so se ji na zares lep način poklonili družina, navijači, soigralke iz Bresta, pa tudi nekdanja reprezentančna soigralka Tamara Mavsar, ki je Ani vrnila uslugo za poklon (asistenco za zadnji gol) z njene zadnje tekme v ligi prvakinj v Ljubljani. Izročila ji je žogo, izdelano posebej za eno najboljših (ostro)strelk v evropskem rokometu zadnjega desetletja.
Grosova jo je v omaro skupaj s supergami pospravila kot najboljša strelka v zgodovini slovenske reprezentance, ki jo je leta 2024 popeljala na olimpijske igre. Sama zna to izpostaviti kot najlepši trenutek svoje kariere, čeprav je istega leta osvojila tudi ligo prvakinj. V svoji karieri je hči Velenja razen za Slovenijo, Krim, Brest in Györ zadetke zabijala še za Olimpijo, nemški Thüringer, novega evropskega prvaka Metz in CSKA iz Moskve.
A pri 35 letih si je rekla, da je bilo dovolj. In ženski rokomet je ostal brez ene najmočnejših levic (vsaj) v zadnjem desetletju in pol. Ob slovesu ji lahko rečemo le še: kapo dol za izjemno kariero.
Za občutek, kako je bilo po zadnjem plesu, pa spodaj nekaj posnetkov in fotografij z Aninega instagram profila.
