Dolgo že v Celju ni bilo takšne rokometne evforije, kot v najbolj rokometnem mestu državi vlada danes, ko je mlada četa Klemna Luzarja po dveh finalnih zmagah nad padlim prvakom Slovanom zavzela slovenski prestol. Ne pomnimo, kdaj je toliko čustev izzval dvoboj slovenskega prvenstva. Celjanom – tako igralcem in strokovnemu štabu ter zaposlenim v klubu kot navijačem – podvig celjske mladine ogromno pomeni.
Bil je to večer rokometa, ki se ni mogel končati drugače, kot se je. Z velikim slavjem celjskih rokometašev pred očmi skoraj 4800 navijačev v hramu celjskega rokometa. Preprosto se je čutilo v zraku, ali kot je po zmagi z 41:39 najbolje ubesedil Andraž Makuc: "Iskreno sem po prvi tekmi verjel, da bomo zmagali tudi drugo. Nisem videl možnosti, da bi jo izgubili. Videlo se je, kako smo vstopili v tekmo. Borili smo se drug za drugega in zmagali kot ekipa."
Celjani so leteli po igrišču. Čeprav so v končnici celo malce podivjali in praktično že dobljeno tekmo – v 48. minuti so na krilih vratarja Matevža Mlakarja povedli s šestimi zadetki razlike – naredili napeto do zadnjih sekund, so bili boljša od obeh ekip. Na obeh tekmah. Vso pomlad. Čeprav bi v Ljubljani znali povedati, kako je šel Celjanom na roko sodniški kriterij. A to ni tema za danes. Dvojna domača krona celjskih rokometašev je preveč zaslužena, da bi govorili o sodnikih.
Luzarju ovacije s tribun
"Uspelo nam je nekaj izjemnega, še toliko lepše pred tako kuliso. Pritisk je bil velik in ohraniti mirnost, zbranost, da te ne ponese evforija, gledalci, vzdušje, je res nekaj izjemnega. Res je, da smo v tej sezoni že imeli nekaj takih tekem, čeprav morda ne pred tako številčno publiko, in iz teh izkušenj smo se veliko naučili. Res sem ponosen na vse igralce in svoj strokovni štab, da nam je uspela taka sezona," je po prhi s pivom povedal celjski trener.
"Klemen Luzar, Klemen Luzar, Klemen Luzar …" je odmevalo s tribune Florijanov, preden je Klemen Luzar dobil okrog vratu zlato kolajno. Od koder je prej odmevalo tudi "to smo mi, navijači z vasi". Pa"je*i se, Zorman. Je*i se, Žabić." Pa še kaj. Celjske navijače je bilo lepše videti, predvsem pa slišati, vesele, srečne in evforične. "Ka' jim delamo, ka' jim delamo, Cele šampion …"
Ponos
Takšne so jih naredili Luzarjevi fantje."Res sem ponosen, da nam je uspelo in da so ljudje to prepoznali. Da na koncu skandirajo tvoje ime, je res nekaj posebnega – tudi glede na to, kakšna trenerska imena so delovala pred menoj v Celju. Ponosen sem na celotno zgodbo, ki smo jo pisali,"je poudaril naslednik Paula Pereire, v katerega so po imenovanju na trenerski stolček mnogi dvomili. Navsezadnje je bil na tej ravni nepopisan list papirja, nekaj izkušenj je specialist za delo z mladimi nabral le kot gasilec v Velenju in krajši čas po odhodu Alema Toskića tudi že v Celju.
Nismo samo govorili
"Osredotočamo se na svoje delo. Če delaš dobro, na dolgi rok ne moreš imeti slabih rezultatov. Ni pa vedno samo prvo mesto tisto, ki kaže, ali delaš dobro ali ne. Tega se zavedamo. Včasih uspe zgodba, kot je nam letos. Lahko pa nam ne bi, pa to ne bi pomenilo, da delamo slabo. Včasih odločajo malenkosti,"je s svojo filozofijo postregel Luzar, ki je lahko samo sanjal takšno prvo sezono na čelu Celja. "Mi nismo samo govorili, da želimo osvajati lovorike, to smo udejanjali na igrišču. Dokazali smo, da nam lahko uspe tudi z več Slovenci, kot jih je bilo v Celju v preteklosti," je pristavil Luzar.
"Ko smo se na začetku sestavili, ni nihče verjel v nas. Rekli so: 'Spet mlada ekipa, ki bo med četrtim in šestim mestom.' Ampak mi smo verjeli vase, vedeli, da imamo kakovost,"je nadaljeval eden od domačinov v Luzarjevi ekipi, edini veteran Žiga Mlakar. "Zelo sem vesel, da sem lahko kot kapetan vodil to ekipo skozi vso sezono. Hvala celotnemu klubu, strokovnemu štabu in navijačem, ki so se po naši zaslugi vrnili v Zlatorog. Ni ga lahko napolniti, gledalci se vračajo le, če osvajaš najvišja mesta. Letos smo to storili. Ponosen, ponosen, ponosen in še enkrat ponosen sem na vse igralce, ki so iz sebe iztisnili maksimum. Dvojna krona, polfinale Evrope – res ni lepšega kot za konec pred takšno publiko dvigniti pokal v Celju. Tam, kamor državni naslov sodi," je 36-letnik presrečen, da se je v celjskem dresu veselil še enega naslova državnega prvaka.
Začetek ere v Celju?
Razen za Andraža Makuca, Luko Perića, Alexa Bognarja in Oleksandra Onufrijenka, od katerih so se po zadnji tekmi poslovili v celjskem klubu, to ni konec. Tudi za Žigo Mlakarja ne, ki bo z mlajšimi soigralci na čelu z Aljušem Anžičem, Urošem Milićevićem in trenutno poškodovanim Maiem Margučem, pa tudi bratom slednjega in Mlakijevim vrstnikom Gašperjem Margučem, nadaljeval to zgodbo.
"Letos je bila pravljična sezona, vse se nam je izšlo. Ampak vemo, da te, ko si na vrhu, vsi želijo sklatiti. To je začetek nove ere v Celju, verjamem, da bomo tudi v naslednji sezoni polnili Zlatorog, predvsem v Evropi, pa tudi slovenski ligi, ki si zasluži polne dvorane. Bo pa zelo težko, morali bomo biti še boljši,"je sklenil celjski kapetan.
Liga prvakov: Bomo še razmislili
Celje si je z naslovom državnega prvaka priigralo vsaj nastopanje v skupinskem delu evropske lige. A nasmiha se mu vrnitev v ligo prvakov, ki bo v bodoče namesto 16 štela 24 ekip. "Moramo trezno pogledati na celotno zadevo. Ali iti v to ali ne. Želimo si, normalno, igrati v ligi prvakov. Ampak bomo morali v naslednjih dneh o tem še premisliti. Letos smo se v Evropi dobro držali, kazali dobre predstave, je pa res, da je liga prvakov še dva koraka višje. Bomo videli, želja vseh, od igralcev do nas trenerjev, je igranje na najvišji možni ravni. To je liga prvakov," je s pogledom proti naslednji sezoni zaključil Klemen Luzar.
Potreboval bo še kakšno okrepitev, sploh z odhodom Makuca bo zazijala precejšnja luknja, čeprav je Anžič že v drugem delu te sezone postal pravi vodja ekipe. Z najstarejšim Margučem je klub našel odlično zamenjavo za Perića, s še enim starim znancem Jesusom Hurtadom Vergaro za Onufrijenka, z obetavnim Lunom Ključaninom za Alexa Bognarja, medtem ko bo odsotnost poškodovanega najmlajšega Marguča po informacijah iz Makedonije zakril obetavni makedonski reprezentant Dimitar Uzunchev.
