Sporočil jo je Nenad Maksić, legenda slovenjgraškega rokometa, ki se je po uspešno igralski karieri na Koroškem za krajši čas vrnil tudi kot trener. Srbu je umrla žena.
Huda bolezen, s katero se je dolgo borila, je bila tudi eden od razlogov, da se je Maksićeva trenerska zgodba končala prej od pričakovanj. Predlanskega februarja se je v dogovoru s klubom nato dogovoril za vrnitev domov, kjer ji je stal ob strani.
Žalostno sporočilo slovenjgraškega kluba, ki je šokiralo in užalostilo mnoge, spodaj prenašamo v celoti:
Bilo je davnega leta 1995. Slovenjgraški rokometni gigant je iskal okrepitve, saj je številčna in strastna publika zahtevala boj za najvišja mesta v državnem prvenstvu, v takrat že samostojni Slovenije.
Prihajali so veliki in krepki fantje, med njimi pa eden bolj droben, manjše postave, ki pa ga sprva nihče ni jemal preveč resno. Edini je ostal. Ostalo tako dolgo, da je kot eden redkih tujcev v Slovenj Gradcu postal legenda.
Kmalu se mu je pridružila žena, Ela. Simpatična, takoj sta kot par, družina skupaj z otroki, ki so se jima rodili, osvojila srca slovenjgraških navijačev. Dolga leta je Nenad navduševal na igrišču, iz prve vrste tribune pa ga je spremljala žena, skupaj z otrokoma. Ela se je v Slovenj Gradcu počutila kot doma, tako da je bila tudi ona tista, ki je dala piko na i, da se nam je Nenad kot trener ponovno pridružil pred nekaj leti. Polna energije in volje, sta takrat prišla v Slovenj Gradec. Sicer nista ostala tako dolgo, kot je bilo planirano, a ponovno sta v mestu svojih prijateljev pustila en del svojega življenja in pustila pečat. Kmalu po odhodu je Ela zbolela, vsi smo ji želeli hitro okrevanje in skorajšnje snidenje. Upali na ozdravitev, vse do današnjega dne, ko je Nenad sporočilo žalostno vest.
Iskreno sožalje družini. Nenadu, otrokoma in vsem ostalim žalujočim.
Počivaj v miru Ela. Bila si in ostala boš naše belo-modra bojevnica!
