Kdo je 20-letni Mattis Heiss, sin Slovenke iz Nemčije, ki je pred kratkim (s)prejel slovensko državljanstvo, se medtem v slovenski opremi že pripravlja na evropsko prvenstvo do 20 let v Romuniji, v novi sezoni pa bo nosil dres državnega prvaka Celja? Prišlek iz Magdeburga se nam je javil in predstavil z Rogle. Zaenkrat v angleščini, a se je odločen čim prej naučiti slovenskega jezika.
Kako se počutite v novem okolju, kako ste se ustalili v taboru mladinske reprezentance Slovenije, kako ste se ujeli z novimi soigralci?
Nisem še spoznal svojih novih igralcev iz Celja, le tiste, ki so tudi v reprezentanci. Vsi so zelo prijetni. Trudijo se, da me vključijo v ekipo, čeprav imamo jezikovno prepreko. Zelo dobro se počutim.
Kaj vas je privedlo do odločitve za zamenjavo državljanstva, torej da prevzamete slovenskega in nastopate tudi za reprezentanco Slovenije?
Res si želim igrati velika mednarodna tekmovanja. Nemška zveza ni bila ravno zainteresirana zame, nisem dobival priložnosti v reprezentanci. Zato mi je naš trener vratarjev pri Magdeburgu Dino Špiranec predlagal, da me lahko poveže s trenerjem vratarjev iz slovenske reprezentance. Res sem vesel, da se je tako razpletlo, tudi s prestopom v Celje. Hvaležen sem slovenski zvezi in vsem vpletenim, da so mi to omogočili. Čutim, da je to pravi naslednji korak za mojo kariero.
Povejte nam o svoji družini, povezavah s Slovenijo. Kako in koliko ste povezani z državo, ki jo že zastopate v dresu mladinske reprezentance?
Moja stara starša po mamini strani sta oba iz Slovenije. Nisem čisto stoodstotno prepričan, ampak mislim, da je bila babica rojena prav v Celju oziroma blizu. Kot otrok sem dvakrat, trikrat letno obiskoval Slovenijo, mama pa me žal ni nikoli ni naučila slovenščine. Tako da ne poznam še nobenih besed.
Vaša mama je bila rojena že Nemčiji?
Tako je. Moj oče pa je Nemec.
Se nameravate naučiti slovenskega jezika?
Seveda, zelo se želim naučiti jezika. Z ljudmi iz Celja sem že govoril, mi bodo organizirali učitelja in bom imel lekcije slovenskega jezika vsak teden. Čim hitreje se želim naučiti, saj se bom tako lažje vklopil v ekipo.
Kakšna je bila do selitve v Slovenijo vaša rokometna pot? Kako to, da ste se sploh odločili za ta šport, kako ste potem prišli do Magdeburga, enega največjih klubov v Evropi?
Dolgo sem igral nogomet. Vse do trinajstega leta, takrat pa sem se začel ukvarjati z rokometom. Želel sem si nekaj drugega. Takrat sem živel v Avstriji, začel sem v tamkajšnjem prvoligašu Schwazu. A po letu in pol se je naša družina res želela preseliti nazaj v Nemčijo, zato smo se pri mojih 15 letih vrnili v Wurzburg, kjer sem nadaljeval z rokometom. Imeli smo regijska tekmovanja, kjer so me opazili ljudje iz Magdeburga, ki so mi ponudili preizkušnjo. Odšel sem tja, bili so zadovoljni z menoj, tako da sem se pri 16 letih preselil tja brez staršev, šel sem živeti v internat. Potem sem igral v ekipah do 17, 19 in 23 let.
Nowitzki je vzor vsem, meni pa tudi Blagotinšek
Wurzburg je sicer tudi domače mesto Dirka Nowitzkega, legende nemške košarke. Ga vi mladi sploh še poznate, veste, kaj vse je dosegel?
Seveda, on je veliko ime v Wurzburgu. Poleg tega iz tamkajšnje športne šole poznam veliko košarkarjev, zato sem imel veliko stika s košarko. Poznam pa tudi nečaka Dirka Nowitzkega. On je velik vzor vsem v Wurzburgu, saj je eden največjih igralcev v ligi NBA. Kaže nam, da ni pomembno, od kje prihajaš. Trdo delo te lahko pripelje tja, kamor želiš.
Poznate morda kakšnega prijatelja Nowitzkega iz Slovenije? Tudi odličnega košarkarja …
Poznam Luko Dončića. Ampak bolje poznam slovenske rokometaše.
Kdo vam je najbolj všeč?
Blaž Blagotinšek je res veliko ime. Je zelo močan igralec, ki je zelo dominanten v obrambi. Tudi v nemški bundesligi. Res bi si želel postati tako dober kot on v obrambi. Všeč mi je tudi igralni slog Deana Bombača. Zelo poseben način igre ima, takšen, da lahko tudi ne tako dobre krožne napadalce naredi videti posebne.
Z Bombačem v reprezentanci ne boste imeli priložnosti igrati, z Blagotinškom pa morda. Kakšni so vaši načrti, kdaj pričakujete, da boste lahko v pomoč Urošu Zormanu?
Mislim, da se moram zaenkrat osredotočati na reprezentanco do 20 oziroma naslednje leto 21 let. Če se bom izkazal in se še naprej razvijal, bo prišla tudi priložnost v članski reprezentanci. Ampak zaenkrat o tem ne razmišljam. Želim se osredotočiti na stvari, ki jih moram narediti zdaj. V naslednjih tednih bo to Euro, potem pa sledita državno prvenstvo in liga prvakov s Celjem. Dlje od tega ne grem.
Ne liga prvakov, zelo dober trener
S Celjem ste se dogovorili – oziroma vsaj dogovarjali – še preden je postalo državni prvak. Kako dobra novica za vas je bila to, da je Celjanom uspelo vreči s prestola Slovan in posledično dobiti tudi vabilo v ligo prvakov?
Seveda sem zelo vesel zaradi tega – kateri rokometaš pa ne želi tekmovati z najboljšimi na svetu? A zame je bil glavni razlog za odločitev za odhod v Celje zelo dober trener. Klemen (Luzar, op. p.) zaupa mladim igralcem in jim omogoča, da dosežejo svoj potencial, izkoristijo svoj talent. Liga prvakov je češnja na torti. Ampak tudi če je ne bi igrali, bi to bila najboljša odločitev zame.
Ste kaj spremljali slovensko ligo? Veste, kam prihajate?
Da, gledal sem zaključne boje v državnem prvenstvu, tekme Celja s Slovenj Gradcem in Slovanom. Mislim, da je bolj fizična igra kot v Nemčiji, več je dovoljeno. Rekel bi, da gre za tipično balkansko ligo, kjer je več ‘pretepanja’. V Magdeburgu sem opravil tehnično šolo, zdaj se želim izpopolniti še v fiziki, kar mi bo slovenska liga omogočala.
Kdo je najboljša ekipa v ligi, kdo bo osvojil naslov državnega prvaka v naslednji sezoni?
Celje, seveda!
Morda nekaj besed o skupini v ligi prvakov – igrali boste z Aalborgom, PSG-jem in Zagrebom. Kaj lahko Celje doseže v tej skupini?
Ko bomo igrali proti PSG-ju ali Aalborgu, bodo oni favoriti. Ampak v Celju je miselnost res dobra. Če nam bodo dali le malo prostora, ga bomo poskušali izkoristiti. Res verjamem, da jih lahko s svojo borbenostjo tudi premagamo. Proti Zagrebu pa vidim lepo priložnost za osvajanje točk. Je pa težko napovedovati, saj se bo ekipa Celja precej spremenila; nekateri odhajajo, drugi prihajamo. Jaz pridem z veliko motivacije in res visokimi pričakovanji. Poskušali bomo prekrižati načrte velikim tekmecem.
Pa pričakovanja od evropskega prvenstva do 20 let v Romuniji?
Tudi tu imam zelo visoka pričakovanja. Veliko sem govoril s soigralci in strinjamo se, da si res želimo kolajne. Če se ukvarjaš s športom, ni nikoli dobro reči: bomo videli, kaj bo. Seveda bomo poskušali zmagati vsako tekmo, ker če ne verjameš vase, ne moreš zmagovati. Če se bomo borili, vidim naše možnosti, da pridemo zelo daleč.
