“A o rokometu?” nas je s še vedno poklapanim obrazom in cmokom v grlu vprašal, ko smo takoj po vrnitvi v domovino, dan po porazu s Španijo na tekmi za olimpijski bron, k njemu pristopili s prošnjo za krajši pogovor. “Odpade. Nič ne bo,” so v njegovem imenu odgovorili nekateri soigralci, ki so s podobnimi izrazi na obrazu sedeli ob njem. Ampak Dean Bombač, ki je po razblinjenih sanjah v Lillu tako neutolažljivo jokal, je privolil in odprl dušo o svoji najlepši in hkrati najbolj boleči izkušnji v karieri, spregovoril pa je tudi o ne nujno končani zgodbi te generacije in razlogih, zakaj naj bi bil rokomet prepovedana tema.
Malo ste se najbrž že potolažili po bolečem zaključku olimpijskih iger, toda vaši obrazi so še vedno videti poklapani. Bo težko preboleti?
Potolažili … Tolažiš se lahko s tem, da prideš domov, vidiš otroke in ženo, si rečeš, da so vsi zdravi. To je najpomembneje v življenju, da ni bolezni, da je z družino in prijatelji vse v redu. S takimi stvarmi se človek začne tolažiti. Zagotovo bo to rana, ki bo ostala za večno. Na srcu se naredi brazgotina in tam ostane. To se bo verjetno zgodilo nam.
Celotna vsebina je na voljo le naročnikom.
Vsem uporabnikom Trafike24 podarjamo brezplačen promocijski dostop do vsebin Ekipe24.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
