Dobre volje in z optimizmom v glasu je odgovarjal številnim prisotnim novinarjem in povedal marsikaj zanimivega. Ter dal vedeti, da ima s Slovenijo velike načrte. Morda kolajno že na bližajočem se Euru? "Korak za korakom," odgovarja naslednik Veselina Vujovića.
Kako se počutite kot selektor slovenske reprezentance?
Vesel sem, da sem prišel. Zdaj imamo veliko dela, ampak pri vseh vidim prisotne veliko želje. Tudi pri sebi. Ne morem veliko napovedovati, kako je in kako bo, saj še nisem opravil nobenega treninga, ampak mislim, da imamo dobro ekipo, ki lahko še raste. Poskušali bomo vse, da naredimo dobre rezultate.
Kateri je bil glavni razlog, da ste se odločili prevzeti to službo?
Ekipa. V njej vidim velik potencial. In če to vidiš kot trener in imaš vizijo, kaj lahko z njo narediš, je to pravi izziv zate. Jaz imam veliko željo in voljo delati s temi igralci. Slovenija mi ustreza skoraj kot rokavica na roko.
Kako velika oteževalna okoliščina je za vas dejstvo, da ste to službo sprejeli tako blizu začetka prvenstva?
Tudi če bi imel čas, ne bi bilo lahko doseči vrhunskega rezultata, ampak raje glejmo na situacijo pozitivno. Mislim, da imamo igralce, ki imajo veliko volje, brez njih pa ne moremo narediti nič. S svojim strokovnim štabom bom poskušal te igralce dobro pripraviti, da skupaj naredimo nekaj dobrega. Nihče ne bo mogel igrati sam, jaz ne bom mogel sam trenirati. To je ekipno delo. Zvečer bom govoril z ekipo in prepričan sem, da bom spoznal, da si zelo želijo. To se jim vidi že po očeh.
Imamo dva kapetana. Kavtičnika in Dolenca. Videli pa bomo, kakšna je situacija z igralci, ali so vsi 'fit' za evropsko prvenstvo. Pogovoril se bom tudi z Zormanom in skupaj bova sprejela odločitev med tema dvema igralcema.
Vaš predhodnik Veselin Vujović je dejal, da ni najbolj naklonjen ideji, da bi na prvenstvo odpeljal tako Jureta Dolenca kot Vida Kavtičnika. Je tudi pri vas ali/ali?
Imam tako filozofijo, da se ne odločim, preden stanja na lastne oči ne vidim na treningu. Imeli bomo 16 igralcev in ne glede na to, kdo to bodo, bodo slovenski dres nosili srčno in dali vse za svojo domovino.
Ste, mimogrede, kaj govorili z vašim predhodnikom Veselinom Vujovićem?
Nisem, nisem. Pa ne, ker ne bi želel. Nisem imel niti časa pomisliti na to, mogoče pa ga pokličem v prihodnosti. Ne vem, za zdaj ga nisem.
Kako kompatibilni se vam zdijo slovenski igralci, ki jih imate na voljo, z vašo filozofijo, vašim sistemom?
Mislim, da zelo. Kolikor sem videl in kolikor vem o tem, kakšen rokomet se igra v Sloveniji, smo zelo kompatibilni. Seveda si želim spremeniti določene stvari tako v obrambi kot napadu in protinapadu v primerjavi s prejšnjim obdobjem, ampak to so stvari, ki jih bodo igralci na tej ravni brez problema usvojili.
Rekord? Dobro, da smo začeli z rekordom. (smeh) Kot prvo, nekateri igralci niso mogli priti na zbor in bodo zamudili. Poleg tega bom videl mlade, ki na svojo priložnost čakajo v ozadju. To je naša prihodnost, zato sem si rekel, zakaj pa ne. Natančno bom razdelil vloge v ekipi, vsi bodo vedeli, zakaj so tu. Na evropskem prvenstvu bomo imeli 16 igralcev, ki jih bom določil že pred novim letom.
Torej še preden jih bo šest prišlo iz svojih klubov ali počitnic v reprezentančno bazo in preden boste odigrali obe pripravljalni tekmi? Ni to malo prezgodaj?
Zame ne. Januarja želim biti popolnoma osredotočen samo na 16 igralcev, ki bodo imeli popolno zaupanje vame. Seveda bomo imeli zraven 18 igralcev, ampak zagotovljeno mesto jih bo imelo v ekipi 16. Večina drugih nacij je svoje šestnajsterice navsezadnje že izbrala.
Dean Bombač je recimo eden tistih, ki pride šele 2. januarja …
On bo zagotovo med teh 16, to lahko obljubim.
Kakšna je situacija z Blažem Jancem, ki se ubada s poškodbo ramena?
Zdaj se opravlja preglede, kontrole, kdo zmore in kdo ne. Nekateri še ne zmorejo, ampak mislim, da Janc nima težav.
Kakšen jezik bo vladal v slačilnici ali ob igrišču, ko boste jezni?
Uhuhu ... (smeh) Ne vem. Jezen sem v veliko jezikih. Enkrat po švedsko, enkrat angleško, enkrat 'po naše'. To bomo še videli. Upam pa, da ne bom veliko jezen. (smeh)
Ne bo lahko, seveda ne. Je pa dejstvo, da nisem več v bundesligi. Švedska liga ni tako naporna kot bundesliga, to lahko rečem. S slovenskimi igralci pa bom lahko komuniciral v znanem jeziku. Problem bi bil, če bi nekje deloval v švedskem jeziku, nekje v španskem, angleškem … Za selektorja je to težko, kar sem spoznal, ko sem vodil Madžare.
Torej je prednost, da boste delovali v domačem okolju, če lahko tako rečemo.
Je. Tudi kar zadeva kulturo, pijačo, hrano. (smeh) Vse mi je domače. V sebi imam balkansko kri, vem, kako lahko v določenih situacijah govorim s slovenskimi igralci. Imam pa tudi švedsko mirnost, ko jo potrebujem. Včasih ni treba kričati, lahko poveš tišje, pa vseeno prideš do želenega učinka. Mislim, da imam vse, kar potrebuje slovenski selektor.
Slišali smo zgodbo, da je vaš stric delal v Cinkarni Celje in imate izkušnje s Slovenijo že iz mladosti. Lahko kaj poveste o tem?
Da, res je delal tam in tudi živel je v Sloveniji. Imel je ženo Ano iz Slovenije, tudi jaz sem bil vsako poletje v Celju do svojega 14., 15. leta starosti.
V Celju, Sloveniji ste bili velikokrat tudi kot nasprotnik. V celjskih almanahih je s posebnimi črkami zapisano vaše gostovanje z Redbergslidsom iz leta 1993, s katerim ste v prvem polčasu dosegli le dva gola in nato izpadli iz Evrope. Vaši spomini na to?
Še od takrat se spomnim tiste pesmi 'Celje, Celje šampion'. (v smehu zapoje) Da, da, spomnim se. Poglejte, tudi to je bila ena izkušnja. Najpomembneje je, da jo potem obrneš sebi v prid. Jaz sem bil takrat mlad in takrat mi je prišlo zelo prav, da sem okusil, kako je igrati pred tako publiko, proti takim igralcem … Kasneje, leta 1998, smo osvojili evropsko zlato. Tudi zato, ker vsako izkušnjo vzamem kot pozitivno. Tudi tisto iz Celja sem.
Pogledal sem si 10, 12 tekem. Ogledal sem si po dve, tri tekme vsakega igralca, ki jih imam, da sem dobil sliko, kako igrajo. Vem, kako igrajo, zdaj bom dodal še neke nove stvari, ampak igralci na tej ravni ne bodo imeli težav s prilagoditvijo. Bil sem na zvezi z vsemi v štabu. Najprej z Zormanom … No, še pred imenovanjem z Urošem Mohoričem, seveda.
Na nekaterih prejšnjih prvenstvih ste delovali kot strokovni komentator pri švedski televiziji …
Zdaj ne morem … (smeh)
Kako ste z novinarske tribune videli Slovenijo?
Seveda sem Slovenijo videl z različnih perspektiv. So stvari, ki jih bom delil s svojimi igralci. Nekatere so pozitivne, nekatere pa takšne, ki se jih da popraviti. O tem se bomo odkrito pogovorili. Upam, da bodo oni to sprejeli tako, da bomo šli v isti smeri naprej, saj je potencial te ekipe neverjeten. Všeč mi je, kako igra, ampak še bolj mi je všeč, kako lahko igra.
Na prvenstvu se boste v prvem delu pomerili z vašimi Švedi, v nadaljevanju najverjetneje še z dvema skandinavskima reprezentancama, Dansko in Norveško. Imate recept zanje?
Vse tri ekipe pravijo, da gredo po zlato. Gre za odlične reprezentance. Danci so veliki favoriti, Norvežani prav tako med glavnimi favoriti, Švedi so domačini v Göteborgu, Malmöju in nazadnje verjetno v Stockholmu. Če gledamo preteklost, so bili domačini skoraj vedno v polfinalu, tako da bo težko. Ampak poznam njihov rokomet, vse igralce iz vseh treh reprezentanc. Skoraj z vsemi sem tako ali drugače sodeloval. Poznam kulturo. Ne vem, ali bo to prednost, gotovo pa nam bo vsaj malo pomagalo.
Dvoboj s Švedsko bi moral odločati o prvem mestu v skupini F. Igrali boste na Švedskem proti Švedski kot selektor Slovenije. Kako se počutite ob tem?
To so me vprašali tudi Švedi. Ampak to je samo tekma. Na igrišču bo 16 igralcev na vsaki strani in 12 tisoč gledalcev proti nam. Gremo, kaj naj rečem! Se pa strinjam, da smo v dobrem položaju, da osvojimo prvo mesto v skupini ali vsaj drugo, absolutno.
Z reprezentanco Madžarske ste Slovenijo ne tako dolgo nazaj izločili v kvalifikacijah za SP v Nemčiji in na Danskem. Ste izločili boljšo reprezentanco?
Najprej oprostite zaradi tega. (smeh) In ja, mislim, da je Slovenija boljša od Madžarske.
Kaj ste takrat povedali svojim madžarskim varovancem, da so šibkosti Slovencev in v čem so ti najboljši?
Tudi to bom povedal svojim novim varovancem. Ni dolgo od tega, kar sem se srečal z njimi. Seveda imajo slabosti, ki jih želimo popraviti, imajo pa tudi veliko močnih adutov, ki jih bomo naredili še močnejše. Ampak nikoli ne veš, kdo posluša, tako da se bomo to pogovorili interno. Osredotočili se bomo nase, da to skupino igralcev pripravimo do te mere, da pridemo vsaj do Malmöja. Mislim, da imamo velike možnosti za to, toda dela je veliko. Tako za nas v strokovnem štabu kot za igralce.
Kako koristna izkušnja za vas osebno je bila vodenje Madžarske?
Dobra in negativna. Sem človek, ki želi videti stvari na pozitiven način, negativne stvari sem pustil za seboj, vendar se iz njih nekaj naučil. Tako iz svojih napak kot napak drugih. Vse življenje se učimo, vsak dan.
Tako na klop madžarske kot Veszprema, pa zdaj Kristianstada ste v strokovni štab pripeljali svoje ljudi. Kako vam je bilo sprejeti izziv, da sodelujete s strokovnim štabom, ki je bil postavljen že od prej?
Veste kaj, tudi to je ena stvar, glede katere sem se v preteklosti veliko naučil. Morda bi mi bilo lažje, če bi v tako kratkem času, kot ga imamo zdaj, imel ob sebi človeka, za katerega vem, kako dela, in on ve, kako delam jaz. Ampak mislim, da je v tem primeru Zorman še bolj primeren za mojega pomočnika, kot bi bil kakšen moj človek. Nisem imel niti enega zadržka, da to ne bi bilo dobro. Takoj ko je postalo uradno, da sem novi selektor, sem ga poklical in odtlej sva govorila skoraj vsak dan. Sem trener, ki želi koristiti svoj strokovni štab in izkoriščati njegove moči. Zorman ima izjemne izkušnje kot igralec, zdaj v Kielcah asistira Talantu Dujšebajevu, ki je eden najboljših trenerjev v Evropi. Mi moramo to izkoristiti. In smo že začeli. Danes dve uri in pol.
Prejšnji selektor je na vsakem velikem tekmovanju napovedoval kolajno. Jo boste tudi vi?
Sploh ne bi govoril o kolajnah, do tja je še daleč. Kolajna je vsekakor v mislih za prihodnost, ampak dela je veliko. Mislim, da imamo super ekipo in bomo lahko o kolajni govorili v prihodnosti, vendar za zdaj gledam predvsem na to, da naredimo močno ekipo, potem pa delamo korak za korakom. Tako lahko pridemo najdlje. Vsi, ki se ukvarjamo s tem poslom, pa seveda želimo zmagovati. Gremo torej zmagovat.
Pred Slovenijo ste razen Madžarske vodili še eno reprezentanco, Srbijo. S slednjo ste se uvrstili na veliko tekmovanje, a je tam niste mogli voditi. Tudi z Madžarsko se vam ni izteklo po željah. V tretje gre rado, pravite?
Upam, da bo tako. Srečo si je treba zaslužiti z delom, mislim pa, da imamo vse možnosti. S to ekipo lahko naredimo velik rezultat, morda že zdaj, sicer pa v prihodnosti. Zato sem tudi tukaj. Če pogledate mojo trenersko kariero, ni bilo veliko let, ko ne bi bilo kolajn. Ampak nujno je, da je ekipa kompaktna. Vsi moramo gledati in delati v isto smer.
