Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
07. 11. 2015 · 14:30
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek:

Darko Cingesar: Se bom že moral zadovoljiti s krilom

alesfevzer.com

Ne le po igralnih mestih, v zadnjih letih se je pogosto selil tudi iz kluba v klub, s kančkom pretiravanja bi lahko celo zapisali, da je Darko Cingesar pri 25 letih Slovenijo prepotoval po dolgem in počez.

Prvič je na pot krenil pred štirimi leti po neslavnem koncu domače Loke, ko je zatočišče za dobre pol leta poiskal v Ormožu. V Prlekiji je vztrajno tresel mreže in kmalu je prišel klic iz Velenja, toda v osjem gnezdu so mu bile minute skopo odmerjene, pogosto so mu boj za mesto v rotaciji oteževale še poškodbe in pred poldrugim letom se je v iskanju rdeče niti vrnil na začetek, domov v Škofjo Loko. V B-ligo. Korak nazaj za dva naprej.

Danes je standarden v Mariboru, Veselin Vujović pa nanj resno računa tudi v reprezentanci, kjer se sicer že vrsto let išče legitimni naslednik Luke Žvižeja na položaju levega krila. Bolj ali manj uspešni so bili poskusi z zdaj že rokometno upokojenim Juretom Dobelškom, univerzalnim Davidom Špilerjem, pa Cingesarjevim predhodnikom v mariborskem Taboru Simonom Razgorjem, en nastop v dresu z državnim grbom ima tudi velenjski kapetan Niko Medved ... Vujović pa je v dilemi Razgor – Cingesar tudi ali predvsem zaradi igre v obrambi vabilo poslal na naslov starejšega od bratov Cingesar.

Darko Cingesar

Rojen: 25. 7. 1990
Klub: Maribor Branik
Prejšnji klubi: Loka, Ormož, Gorenje, Loka
Igralno mesto: levo krilo
Višina/teža: 187 cm/93 kg
Nastopi/goli za rep.: 11/12

Fant, ki se je z levega krila selil na srednjega zunanjega, vmes sem in tja tudi na levega zunanjega, pa spet nazaj na krilo. Ptica selivka, tako in drugače. Je zdaj seljenja po igralnih mestih vendarle konec? "Kot vse kaže, je to zdaj to. Čeprav ... Večino kariere sem preigral na srednjem, zdaj je naneslo, da sem na levem krilu in se bom moral sprijazniti tudi s tem, a iskreno povedano, raje igram na srednjem zunanjem, na katerem sem igral od malih nog," pravi 25-letnik, ki je do danes zbral okroglih deset nastopov v reprezentančnem dresu. "Vesel sem, da sem zraven; mislim, da je vsak presrečen, ko je enkrat notri. To je bila dolgo največja želja, zdaj pa je čast in obveza," nadaljuje član Maribora, ki upa, da bo januarja debitiral na velikem tekmovanju. "Če le ne bo poškodb ..."

VPRAŠANJE ZA MILIJON DOLARJEV
Kot rečeno, je v zadnjih štirih letih zamenjal kar nekaj okolij. Loka, Ormož, nato Velenje, še enkrat Loka, zdaj pa drugo sezono nosi vijoličasti dres. Poleti v Mariboru niso skrivali visokih ambicij, na glas se je govorilo, da se s še enim tretjim mestom ne mislijo kar tako sprijazniti, a marsikaj je padlo v vodo že po uvodnih nekaj tekmah, ko so izgubili z Ormožem, Ribnico in Loko. Nad Tabor so se zgrnili črni oblaki, ki jih je do neke mere razgnal šele sobotni uspeh na štajerskem derbiju, ko so pokazali popolnoma drug obraz. "To je bil lep obliž na predhodne rane. Upam, da bomo zdaj nadaljevali v tem ritmu in se približali vrhu. Čim dlje zdržati v tem ritmu, če se le da, kar do samega konca."

Odgovora, čemu tako blede predstave na začetku sezone, tudi on nima. V rokometnih kuloarjih se je govorilo marsikaj, a to še vedno ostaja bolj kot ne vprašanje za milijon dolarjev. "Uf, res težko vprašanje. Ne vem. Morda so se nekateri igralci ustrašili izziva, morda smo klonili pod težo pričakovanj. Res ne vem, če bi vedeli, bi poskušali popraviti že po tisti prvi tekmi v Veliki Nedelji, tako pa smo potrebovali osem tekem, da smo se dvignili, zbrali in začeli verjeti vase." Zdaj se tisto tretje mesto ne sliši več tako slabo? "Seveda bi rad bil više, a koliko je to realno ... Kakršen je bil začetek, bi bilo tudi tretje mesto soliden dosežek," meni Škofjeločan, ki se mu konec sezone izteče pogodba z mariborskim klubom. "O prihodnosti si kaj dosti še ne belim glave. Seveda me zanima tudi odhod v tujino, to je za vsakega igralca izziv, če bi se ponudila prava priložnost, zakaj pa ne."

ŠKOFJELOŠKA ENKLAVA
Klubsko dogajanje je sicer za teden dni potisnjeno v ozadje, v ospredju pa bo do nedelje reprezentanca. Slovenijo na severu Nemčije v treh dneh čakajo tri težke tekme in trije različni slogi igre. Srbi, Nemci in Brazilci, pogled pa je že usmerjen tudi proti Poljski. "Kot sem videl, je to morda celo najmočnejši pripravljalni turnir v tem terminu, a to je tisto, kar potrebujemo. Težke tekme, ki razkrijejo dobre, in kar je morda še pomembneje, tudi slabe stvari. In v tem pogledu bo vsaka izmed treh tekem dobrodošla izkušnja," je prepričan eden izmed treh Škofjeločanov med dvajseterico v Zrečah. Poleg Celjanov in Trebanjcev so fantje iz srednjeveškega mesta najbolj številčna enklava v izbrani vrsti. "To je dokaz, da se v Škofji Loki dobro dela z mladimi. Upam, da bo šlo tako naprej, da Jure Dolenec, Matej Gaber in jaz še zdaleč nismo zadnji, temveč da nam bo sledil še kdo," je sklenil Cingi.