Dnevnik iz Dohe: Od A do Ž

Alya – Skupaj s še 23 pevci in pevkami iz držav udeleženk je na odprtju zapela himno prvenstva. Bojda je skoraj zajokala. Od ponosa.

Brade – Kot kaže, so znova v modi. Košate, malo manj košate, urejene in zapuščene, z najdaljšo se ponašata Miha Žvižej in Luka Karabatić.

Cestnoprometni predpisi – Prepuščeni so lastni presoji, zato nemalokrat obvelja zakon večjega.

Čaj – Spijejo ga na hektolitre. Celodnevno posedanje po naslanjačih ob srkanju čaja je, kot vse kaže, nacionalni šport avtohtonih Katarcev.

Duša – Manjka je v arhitektonskih in betonskih čudežih, tudi če se še tako trudijo.

Elan Inventa – Za gorenjsko firmo bi lahko zapisali, da je ena od zmagovalk SP, saj je v celoti opremila eno izmed dvoran, svoj lonček pa je pristavila tudi pri obeh drugih.

Farsa – Ni manjkalo sodniških zmot, a kar so storili Brazilcem, najbolj simpatični ekipi prvenstva, na tekmi s Hrvaško, je zgolj farsa. Tisti Vorijev prst v tekmečevo rit še najbolje povzema vse skupaj.

Gradbišče – Doha se širi na vse strani, nebotičniki rastejo kot gobe po dežju, puščava pa se umika betonu.

Hrvaški novinarki – Paša za utrujene oči, kar tekmovali s(m)o, kdo ju bo bolje potolažil po izpadu fantov v kockastem.

Imigranti – Ne manjka jih, zgrinjajo se z vseh koncev sveta, predvsem iz Južne Azije ter Filipinov. Na vsakega avtohtonega Katarca pride bojda že osem tujcev.

Jackson – Richardson namreč. Še vedno je "jack", frajer, pa čeprav nikakor ne želi biti več na "napačni" strani mikrofona.

Kavč – In komentatorji, ki sedijo v njih, o njih je bilo v zadnjih dneh veliko govora in na neki način so znova razdelili slovensko javnost.

Ležernost – Tu ni naglice ali drame, za vse si vzamejo čas.

Mediji – Še nikoli nas ni bilo toliko in še nikoli ni bilo za nas tako dobro poskrbljeno. Tako za eno kot drugo je seveda »krivec« denar šejkov.

Najemniška vojska – Katarska reprezentanca, v kateri je Katarcev za vzorec. Plejada legionarjev, ki so prej klub kot reprezentanca. A če jim je dovoljeno, zakaj pa ne.

Olimpijske igre – Kljub dvema košaricama Katarci niso obupali, še zdaleč ne. Zdaj pogledujejo proti letu 2024, pa 2028, 2032 ...

Pes – Do zdaj ga še nisem videl, niti enega samega lajajočega nekoristnega štirinožca.

Rivera – Ali ga maraš ali ne, treba mu je priznati, da je velik trener. Eden največjih.

Sokoli – Veličastni ptiči, ki imajo posebno mesto v katarski tradiciji in ki lahko dosežejo ceno nekaj sto tisočakov.

Šiša – Vodna pipa, ki je za domačine obvezen rekvizit ob čaju in kavici.

Thank You, Sir – Absolutno največkrat in na vsakem koraku slišana fraza v teh dveh tednih. Pravzaprav tolikokrat, da je postala že moteča in moreča.

UB40 – Stari prdci še obvladajo, kar so dokazali ob robu golf turnirja v Dohi.

Vugrinec – Zanimivo ga je bilo videti v makedonskem dresu, za nameček je bil še zgovoren.

Zombieland – Dežela zombijev, z vseh koncev zemeljske oble zbrana delovna sila brezizraznih obrazov tava naokoli in čaka na nov ukaz gospodarjev.

Žirafa – Tista za 40, 50 evrov, ki je bila iz dneva v dan ob vse bolj prazni denarnici vse redkejši gost na naši mizi.