V odprtem pismu, s katerim so se obrnili na makedonsko javnost in pod katero so se podpisali prav vsi rokometaši članske ekipe, letijo na račun proslavljenega trenerja številni očitki in obtožbe. "Imamo odgovornost in obveznost, da vas seznanimo z najnovejšim razpletom dogodkov v našem klubu. Od torka dalje se rokometaši Metalurga ne udeležujemo več treningov, saj smo globoko razočarani in zagrenjeni zaradi odnosa vodstva na čelu s trenerjem Červarjem. To traja že dalj časa ter za nas predstavlja bistvo problema in nima nikakršne veze s finančno situacijo, v kateri se je znašel klub," so igralci uvodoma zapisali v pismu, potem pa na račun enega najbolj trofejnih trenerjev zadnjega desetletja stresli kopico hudih obtožb.
NERAZUMLJIVO, IRACIONALNO
"Le redki so seznanjeni z odnosom trenerja do nas. Nenehno omalovaževanje nas in naših dosežkov ter vsega kar smo dosegli do zdaj. Naš vtis je, da njegov interes ni Metalurgov, to nismo niti mi igralci, niti vzgajanje domačega kadra, ampak zgolj in samo lastne ambicije, ki so za vsako ceno in čim dlje ostati v klubu, brez kakršnihkoli čustev do športa, kluba ali igralcev."
"Kot da bi nekdo želel namenoma zgubiti, samo da bi spodbijal kakovost nekaterih igralcev."
V nadaljevanju pisma Červarju očitajo marsikaj, od nerazumljivih odločitev, pa do tega, da je s svojimi iracionalnimi potezami neposreden krivec za poraze v Minsku ter Zagrebu, vse z namenom, da bi, kot pišejo igralci, zmanjšal ugled in vlogo rokometašev ter poveličeval svoj delež in podaljšal lastno eksistenco v klubu. "Že na začetku sezone je začel z uvajanjem nekih novih konceptov, nerazumljivim vsem razen najbrž njemu samemu, ki pa se jih je vseeno odločil vpeljati za vsako ceno. Pozdravili smo odločitev, da okrepi ekipo, saj je bila lanska sezona zahtevna in bi bil širši kader dejansko dobrodošel, da bi lahko vzdržali isti ritem. A koncept, da uniči in omalovažuje vse tiste, ki so bili zaslužni za nekatere najboljše rezultate kluba, je napačen, predvsem ker gre v večini za domače igralce, ki za klub igrajo z dušo in srcem."
NA ČIGAVO STRAN JORDANOV?
Rokometaši kot najbolj očitna primera čudnih konceptov, jasnih zgolj Červarju, navajajo neigranje Atmana in Stanića v Minsku ter slabo oziroma nenavadno vodenje tekme v Zagrebu. Igralci v zaključku pisma še enkrat poudarjajo, da za stavko nikakor ni krivo finančno stanje in da zahtevajo sestanek iz oči v oči s predsednikom kluba Minčem Jordanovim. "Ne želimo opustiti tega, kar smo zgradili tu. Do zdaj smo bili zvesti in pošteni do kluba, a stanje je bilo nevzdržno za vse igralce, stare in mlade, tuje in domače, zato smo se vsi skupaj odločili za ta radikalni korak," še piše v pismu, pod katerega so se podpisali vsi člani prvega moštva, z izjemo Luke Cindrića, ki se še ni vrnil z reprezentančne akcije.
"S strani trenerja vseskozi obstaja želja za razslojevanje med igralci, s perfidnimi igricami, ki jih neumorno igra vsak dan, vnaša razdor. Naša želja je, da smo eno moštvo, ki deluje enotno in stremi h istemu cilju."
Glede na izrečene oziroma zapisane besede se zdi, da skupna pot s Červarjem ni več mogoča. Na katero stran se bo postavil Jordanov ali pa bo nad vsem skupaj dvignil roke, naj bi bilo znano v prihodnjih dnevih. Pri torkovem ultimatu igralcev - ali mi ali Červar - se je odločno postavil na stran hrvaškega stratega. "Kdor ne mara Červarja, naj zapusti dvorano."
A najbrž ni pričakoval, da bodo prav vsi zapustili Autokomando. Ko je uvidel, da je vrag odnesel šalo, se je začelo s pritiskom predvsem na mlajše igralce, da bi nekako le zbrali ekipo za Zagreb, a igralci so ostali enotni, vratar Miroslav Kocić pa je za nameček dvignil papirje.
Potem pa je dan kasneje dobil še pismo s podpisi devetnajsterice igralcev, po katerem poti nazaj ni več. Ali pač?
