Dobrodošli, izgubljeni sinovi

Danes so Matjaž Brumen, Alem Toskič in Sergej Gorbok člani skopskega Vardarja, vse bolj zvezdniške zasedbe, ki bo v soboto na odprtju lige prvakov gostovala v Zlatorogu. Nekoč so nosili rumeno-modri dres, skupaj so v Zlatorogu prebili ducat sezon, nastopili na 440 tekmah in zabili 1442 golov. A gole številke še zdaleč ne povedo celotne zgodbe.

Alem Toskić

krožni napadalec/32 let
v Celju: 6 sezon (2007-2013)
nastopi za Celje: 231
goli za Celje: 705

Toske. Najbolj svež spomin je na Toskića, nepopustljivega in z vsemi žavbami namazanega borca na šestmetrski črti. Po šestih sezonah in bogsigavedi koliko podeljenih ter prejetih »batinah« je bojda postal preveliko breme za celjsko blagajno, zato je v juniju 2013 ljubljenec navijačev zapustil mesto ob Savinji. Pri okroglih tridesetih je takrat vstopil v za rokometaša najlepša leta, preživel pa jih bo v Skopju kot del projekta, ki je iz leta v leto bližje evropskemu vrhu.

arhiv Ekipe

Sergej Gorbok

levi zunanji/31 let
v Celju: 2 sezoni (2005-2007)
nastopi za Celje: 76
goli za Celje: 321

Harbok. Odšel je kot Belorus Harbok, vrača se kot Rus Gorbok. V mesto ob Savinji je leta 2005 prišel kot nebrušeni diamant in kot zamenjava za nekega drugega beloruskega Sergeja – Rutenko. Tako kot njegov predhodnik je tudi on v Zlatorogu postal nekaj in nekdo v svetovnem rokometu ter dve leti pozneje po dveh naslovih državnega prvaka s solzami v očeh zapustil Celje. Odšel je v levji brlog, pa pozneje v medvedji, se lani vrnil nazaj v levji, potem pa se tudi v iskanju minut na igrišču odzval klicu rojaka Samsonenka iz Skopja.

arhiv Ekipe

Matjaž Brumen

desno krilo/31 let
v Celju: 4 sezone (2003-2007)
nastopi za Celje: 133
goli za Celje: 416

Brumzi. In potem je tu še Brumen, ki je celjski dres prvič oblekel že pred več kot desetletjem in bil del ekipe, ki se je povzpela na evropski prestol. Z deset let starejšim Žikico Milosavljevićem sta takrat tvorila sijajen tandem na desnem krilu, potem je sledila selitev v Koper, po šestih letih in propadu Cimosa pa je zatočišče našel v Skopju. Ni našel le zatočišča, ampak tudi svojo najboljšo igro. Na sončni strani Alp nemalokrat neupravičeno podcenjen je zdaj v deželi sonca upravičeno cenjen.

arhiv Ekipe