Že v pripravah so delovali dobro, presenetljivo dobro, ob le enem porazu so nanizali osem zmag, nato pa brez najmanjših težav dobili še prvih pet tekem na domačem prizorišču. Nazadnje v sredo v Ribnici, ko so stvari na svoje mesto postavili že v uvodnih minutah. In čeprav je ob veliki kakovostni razliki težko soditi, pa se vseeno zdi, da prvo evropsko uro resnice pričakujejo v dobri formi.
Morda bo prav nocojšnji obračun razkril obrise pravih zmožnosti ene najmlajših ekip v celjski zgodovini. »Sam sebi se zdim kot pokvarjena plošča, ko vedno znova ponavljam, kako mlada je ta naša ekipa. V povprečju nimamo niti 23 let, nimamo izkušenj, a zato imamo toliko večjo željo in voljo po dokazovanju. Verjamem, da ne bomo podlegli pritisku in da se bo naša igra zapeljala v smer, v katero si vsi želimo,« pravi Tamše, ki se je kot trener v zadnjih treh sezonah trikrat uvrstil v osmino finala. Tokrat je pred njim morda celo največji izziv, ne le zaradi že ničkolikokrat omenjene mladosti, ampak tudi oziroma predvsem zaradi druščine v skupini C. Vsaj trije se odkrito spogledujejo z zaključnim turnirjem, tu je še močni Montpellier in pa sicer slabo poznani, a nedvomno neugodni ruski medved. Že nocojšnji obračun pa je morda eden ključnih v lovu na šestnajsterico. »Vseh zvezd Vardarja se niti ne splača naštevati. Paziti bomo morali pri strelih na gol, saj imajo enega najboljših vratarjev na svetu, njegovim obrambam pa sledijo hitri protinapadi Brumna ali Dibirova. Hiter prehod ima tudi Toskić, ki bo verjetno še posebej motiviran. Zoperstavimo se jim lahko le s čvrsto obrambo, sicer nimamo kaj iskati. Trdna obramba in pa tranzicija. Če kaj, potem lahko naša ekipa teče,« pot do uspeha vidi Tamše.
Zakaj pa ne, v Zlatorogu so ne nazadnje padale tudi že večje ekipe. Največje.
