Evropskemu avditoriju se bodo v soboto predstavili neki novi fantje, »neki novi klinci«, kot bi rekel Đorđe Balašević. Luka Žvižej in David Miklavčič sta s svojimi tridesetinšenekaj leti prava metuzalema, tudi tiste, ki so malce bolj pošteno zakorakali v tretje desetletje, pa bi lahko prešteli na prste ene roke.
Vse drugo so mladeniči, nekateri še najstniki, nikjer pa ne bo celjska ekipa mlajša kot na desnem krilu, kjer bosta breme nosila dva nadarjena fanta, ki pa bosta šele sredi novembra vstopila v polnoletnost. Skupaj imata toliko let kot denimo Arpad Šterbik. Morda bi bila prav to lahko rdeča nit sobotnega dvoboja Vardarja in Celja. Dvoboj generacij, pri najmlajšem moštvu lige prvakov bo namreč gostovalo najstarejše.
Zanimivo naključje je, da bo prav 20. novembra, ko bo Šterbik upihnil 35., Blaž Janc upihnil 18. svečko na torti.
Dva predstavnika nekih povsem različnih rokometnih generacij, ki si bosta v soboto bržkone nekajkrat zrla iz oči v oči. Se bo zatresla roka, ko bo v vratih uzrl gorostasa iz Ade? »Moram reči, da o tem še nisem razmišljal. Seveda gre za enega najboljših vratarjev na svetu, ni le velik, ampak ogromen, obstaja spoštovanje, ne pa tudi strahospoštovanje. Tekma kot tekma, če bo prvi strel šel notri, bo potem vse lažje,« pravi Sevničan, za katerim je vse prej kot dopustniško poletje. »Res je bilo eno izmed najbolj pestrih poletji do zdaj. Na začetku sem ujel nekaj prostih dni, potem pa sem bil vseskozi v pogonu.« Mladinsko EP, kjer je postal najboljši desni zunanji, pa potem olimpijske igre mladih na Kitajskem, od koder se je vrnil z zlato kolajno okoli vratu ter nato skoraj neposredno z letala na igrišče v Portorožu, ko se je uradno začela klubska sezona. »Pravega dopusta res ni bilo, a ker verjamem, da se mi bo vse enkrat obrestovalo, ni bilo težko.«
VELIKI SO ČEVLJI
Po začetnem »ogrevanju«, štirih krogih vse bolj osiromašenega slovenskega prvenstva, se zdaj začenja prava stvar. Liga prvakov, v kateri bosta z Galom Margučem vskočila v velike čevlje, ki jih je za seboj pustil Gašper Marguč. Eden najboljših strelcev in reden tedenski gost raznoraznih naj izborov. Nismo preverjali, a najbrž ne bomo dosti, če sploh kaj, zgrešili, če zapišemo, da bosta s štiri dni starejšim Galom tvorila najmlajši tandem v Evropi. »Najbrž res, lahko obljubim, da bova dala vse od sebe, da bova dostojna naslednika Gašperja. Seveda bo prišla tudi kakšna slabša tekma, kakšne črne minute, zavedava se, da sva še neizkušena, a da se bova borila – bova.«
Janc sicer ni debitant, ni novinec, čare in pasti LP je od blizu, iz prve vrste spoznaval že pretekli dve sezoni. »Res je, da sem dobival bolj malo priložnosti, a bil sem zraven, spoznaval, kakšen je sistem in kako poteka vse skupaj. Je pa res, da bo zdaj to povsem druga zgodba, nova vloga, ki prinaša tudi pritisk, precej večje breme bo padlo na moja ramena v primerjavi z lansko sezono, ko je vse slonelo le na Gašperju. Je določeno breme, to moram priznati, a verjamem, da ko se bo tekma enkrat začela, bo to breme izginilo. Recimo, da je prisotna pozitivna trema, ki pa ne bo ovira.«
ČIM VEČ LAHKIH GOLOV
Za razliko od celjske ekipa Vardarja kipi od izkušenj in v svetu rokometa že uveljavljenih imen. »Zvezdniška ekipa, na vsakem položaju ima igralce svetovnega formata, ne le enega, ampak na nekaterih mestih celo dva ali tri.« Tudi on je omenil mladost. Kot prednost, v slogu tistega – mladost je norost. »Mi na drugi strani stavimo na mladost, upam, da bo dvorana polna, kar nas lahko ponese na igrišču.« Pa še: »Biti moramo osredotočeni, odigrati vrhunsko obrambo, dati čim več lahkih golov, boriti se do zadnjega diha ...«
V soboto je na sporedu prva od desetih tekem, po zadnji pa Branko Tamše na vrhu skupine C vidi Veszprem, drugo mesto je pripisal Rhein-Neckarju, naprej pa po premisleku ni želel razpredati. »Strinjam se s trenerjem, predvsem pa pustimo oziroma pustite se presenetiti,« je sklenil Janc.
