Kline edina lastovka

Zmotili se ne bi veliko, a večni optimisti vseeno verjamemo, da je vsekakor mogoče bolje. To zlasti velja za ženski del ekipe, ki si je dvakrat nekaj točk prismučal le na obeh veleslalomih, a niti Katarina Lavtar v Söldnu niti Ana Drev v Aspnu s peščico osvojenih točk nista mogli biti zadovoljni. Pri dekletih smo pogrešali predvsem agresivnejši pristop v njihovih vožnjah. Vprašanje je le, ali je vzrok v pomanjkanju treninga na takšni podlagi, manj prevoženih vratcih v primerjavi s konkurenco ali preprosto v glavah tekmovalk, ki smučajo vse preveč zakrčeno.

Izgovore, kot ga je pri Drevovi navedel trener Denis Šteharnik, da je smučala v difuzni svetlobi, je težko sprejeti, saj je bila svetloba vsaj približno enaka pri vseh smučarkah. Pri Lavtarjevi je bil tako v veleslalomu kot na prvem slalomu moteč tudi način, kako hitro je po napaki brez pravega poskusa reševanja zapeljala s proge. Tudi Maruša Ferk je v slalomu še zelo daleč od nekdanjih mest, saj ne gre pozabiti, da je v tej disciplini nekoč že stala na zmagovalnem odru svetovnega pokala. Težko se je znebiti občutka, da v reprezentanci še vedno ne vedo prav dobro, kam naj bi jo usmerili. V Lake Louise je namreč ne bo, čeprav je tam proga lažja od večine drugih prizorišč, s hitrimi disciplinami naj bi (brez treninga?) spet poskusila po vrnitvi v Evropo. Več je bilo pričakovati tudi od Ane Bucik, ki je lani na nekaj tekmah pokazala že precej boljše smučanje.

Zdaj sta na potezi, da popravita vtis v smuku in superveleslalomu, Vanja Brodnik in predvsem Ilka Štuhec. Ta je v Lake Louisu točke osvojila že na desetih tekmah, zares pa se je izkazala le pred štirimi leti, ko je smuk končala kot šesta. Lani se je denimo trikrat uvrstila med 20. in 27. mestom, to pa so uvrstitve, s katerimi ne sme biti več zadovoljna. Pet uvrstitev med deseterico svetovnega pokala za nekdanjo trikratno mladinsko svetovno prvakinjo pri petindvajsetih letih ni prav veliko ne glede na težave s poškodbo, ki jo je dolgo pestila.

Edini iz slovenske vrste, ki si za nastope na začetku sezone zasluži pohvale, je Boštjan Kline. Dvakratni mladinski svetovni prvak izpred štirih let je s 24. in 14. mestom pokazal, da je na začetku sezone dobro pripravljen, veseli pa tudi podatek, da je v smuku točke svetovnega pokala osvojil že sedmič zapored. Kot je povedal tudi sam, je v primerjavi s prejšnjimi sezonami še bolje psihično in telesno pripravljen ter je pri tem vzpostavil ravnotežje. Zdaj je na dobri poti, da se v obeh hitrih disciplinah na startni listi prebije med trideseterico, potem bo lahko meril še višje.

Med ostalimi je za pričakovanji zaostal predvsem Klemen Kosi, ki je v lanski sezoni kazal že precej boljše predstave. Brez večje napake v spodnjem delu superveleslaloma, ko je zapeljal preveč pod vrata, bi kakšno točko sicer osvojil, a deseti superveleslalomist z zadnjega SP vsekakor mora imeti višje cilje. Žal se spet ni izšlo Andreju Špornu, ki za dvig samozavesti vsaj kakšno točko potrebuje bolj kot Sahara vode. Po 12. mestu na drugem treningu je že kazalo, da je na dobri poti, a le en dobro presmučan odsek je bil za kaj več seveda premalo. Res je, da mu proga v Lake Louisu nikoli ni posebej ustrezala, a s tem smo se tolažili že prejšnji dve leti, pa se stvari na drugih prizoriščih niso v ničemer premaknile na bolje.