Resne ekipe ne izbirajo tekmeca

Na začetku oktobra je minilo ravno 30 let od znamenitega gostovanja Olimpije v prvem krogu jugoslovanskega prvenstva pri zagrebški Ciboni, takrat najboljši ekipi v najmočnejši ligi Evrope, tudi aktualnemu evropskemu prvaku. Ljubljančani so izgubili za 81 točk, ker so pozabili pravočasno registrirati igralce in so zato v Zagreb morali poslati mladince in kadete, ti so pravico nastopa v nasprotju s člani imeli. Dražen Petrović je zmajem nasul 112 točk, ker je lovil strelski rekord.

Tudi Elektra je v Domžale večinoma prišla z mladinci in kadeti. A ne zaradi napake nekoga v klubski pisarni, ampak je to preprosto njena letošnja ekipa. Ker ni denarja, so praktično vsi nosilci igre iz prejšnje sezone šli, novih v Šoštanju niso mogli pripeljati in v drese prve ekipe so se oblekli večinoma mladi domači fantje. Kadeti Elektre so bili lani tretji v državnem prvenstvu, a igrati z vrstniki ali pa proti članom, je nekaj drugega, posebej, če ne gre za enega ali dva igralca, ki bi bila priključena prvemu moštvu, pač pa eden ali dva v članskem moštvu nista tako mlada.

In potem s tako ekipo prideš v Domžale ter izgubiš za 86 točk. Nisi šel v goste k Ciboni ali, če takratno moč Cibone pretvorimo v današnji čas, nisi igral proti Barceloni, Realu ali Fenerbahčeju. Ne, Helios v Evropi (še) ne pomeni nič. Doma ima sicer velike načrte, a 86 točk ... Lahko bi sicer rekel, da so Domžalčani z resno igro jasno pokazali šampionske ambicije v letošnji sezoni. Lahko bi tudi dejal, da si resne ekipe pač ne izbirajo tekmeca, ampak z vsemi igrajo enako.

A oboje bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno. Ker v tem, da en prvoligaš premaga drugega s tako razliko, ni prav nič takega, čemur bi se lahko smejali. Lahko le točimo solze zaradi tega, kakšno ligo imamo, in se sprašujemo, kakšen smisel ima za Elektro igranje v njej ali kakšen smisel ima za Helios oziroma koga drugega igranje tekem proti taki Elektri. Nikakršnega.

In zato je morda domžalsko vodstvo celo spodbujalo igralce, naj odigrajo maksimalno resno, da bi tudi na ta način dokazalo tisto, kar je trdilo vse poletje, ko je od Košarkarske zveze Slovenije zahtevalo spremembe, v prvi vrsti ligo z manj klubi, ki bo bolj medijsko zanimiva, ligo s klubi, ki bodo izpolnjevali določene zahteve. Trdilo je natanko to, da nekateri niso sposobni nastopati v najboljši slovenski ligi in da sezona, v kateri ne bo nič drugače kot leto prej, prinaša zgolj slabosti za slovensko košarko.

Sprememb ni bilo, kar je celo logično, ker letos za to ni bilo časa, saj nekatere stvari preprosto ne moreš narediti čez noč in tu se v Heliosu ne bi smeli jeziti. A čas za to je še kako bil lani, predlani, pred tremi leti, pa zveza tudi takrat ni kaj prida storila za to, da bi prva liga delala korake naprej, da bi bila bolj medijsko izpostavljena, da bi iz leta v leto na vseh področjih napredovali klubi. In zaradi tega se lahko jezimo vsi skupaj, saj se tudi zato zdaj dogaja Elektra, tudi zato se je lani zgodil Maribor, vmes Grosuplje in tako dalje.

Vsaj taka kritika kot Šoštanjčanom gre zaradi tega tistim na Leskoškovi 12. Ker je teh 86 točk razlike vsaj deloma zraslo tudi na njihovem zeljniku. Če je izvršni odbor zveze prejšnji teden odločil o tem, da bodo naslednjo sezono morali igrati v slovenski ligi vsi najboljši klubi, bi moral že veliko prej sprejeti tudi to, kateri klubi v njej preprosto ne bi smeli. In to sploh ne leti ne Elektro.