16. julija je Natalijin mož in Elin očka, Jure Breceljnik, ki je bil priznan fotograf in filmar, nenadoma umrl v spanju v starosti 41 let. Zvečer je šel spat, potem pa se ni nikoli več zbudil. Bil je v Bruslju, kjer je snemal svoj novo dokumentarni film Zadnji lovci na led. Zdaj je Natalija ostala sama s pol leta staro Elo in poleg neizmerne žalosti se zdaj sooča še s finančnimi težavami.
Moči so zato združili Juretovi prijatelji iz Islandije. Sigurdur Bjarni Sveinsson - Siggi, Arnar Gauti Markússon, Stefnir Gíslason in Arnar Páll Gíslason bodo prišli v Slovenijo in združili moči z našimi alpinisti, ki jih vodi Aleš Česen, sin Toma Česna. V enem dnevu nameravajo osvojiti šest vrhov in tako zbirati denar za pomoč Nataliji in Eli.
Nataliji in Eli lahko pomagati preko spletne strani: www.youcaring.com/natalja-gros-and-ela-breceljnik-6-months-440766.
Donacije oziroma prostovoljne prispevke pa lahko nakažete tudi na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana:
Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana
Tržaška 132, SI-1000 Ljubljana
DELAVSKA HRANILNICA D. D.
IBAN: SI56 61000 1122334482
SWIFT ALI BIC: HDELSI22
SKLIC ALI REFERENCA: SI00/ 09-09-2015
IN TU JE ŠE PRESUNLJIVO PISMO MALE ELE
Moje ime je Ela.
Stara sem dobre pol leta in sem pred mesecem in pol za vedno izgubila mojega očija.
Umrl je iz danes na jutri, nič hudega sluteč se 16. julija zjutraj ni več prebudil.
Bil je človek poln idej, vizije, ljubezni in strasti do življenja, fotografiranja in snemanja. Tako rad me je imel, ob njem sem se počutila kot njegova mala princeska. Nežno me je vzel v svoje naročje, me nasmejal s svojimi šalami, me navihano pogledal v oči in me toplo poljubil na čelo. V njegovo življenje sem prinesla nov smisel in mir. Zdaj sva z mamo ostali sami. Najinega očija ni več z nama, z njim sva izgubili trdno opore, tolažbo, občutek varnosti in najinega največjega zaveznika. Ko se zjutraj zbudim, ga iščem z očmi, da bi se mu nasmehnila, da bi ga razveselila, a ga ne najdem. Žalostna sem, žalostna ker se ga ne bom spomnila, ker sem ga imela ob sebi tako majcen del svojega življenja. Nikoli ga nič ne bo moglo nadomestiti, za vedno bo moj oče, moj angel varuh, ki me zdaj čuva od zgoraj.
Moje življenje je postalo drugačno. Sedaj zame skrbi le moja mama, ki je trenutno še na porodniški, a že opravlja delo dveh staršev. Oči žal ni bil življenjsko zavarovan, zato sva se z mamo znašli v težki finančni situaciji, kjer breme kredita najinega doma, vzdrževanja hiše, tekočih stroškov z vrtcem vred, kamor bom kmalu odšla, padejo nanjo. Tako prosiva vse ljudi dobrega srca, vsa podjetja, ki nama želite pomagati z zbiranjem sredstev, da nama vsaj malo olajšate življenje, da bo moja mama lahko imela več časa in pozornosti zame v teh težkih trenutkih, namesto, da jo pestijo finančne skrbi. Zdaj mi ostaja le ona in potrebujem jo še bolj kot kadarkoli prej.
Vsake pomoči bova iz srca veseli. Iskrena HVALA.
Ela
