Bilo je v zimskem premoru sezone 2016/17, ko je Nafta igrala v vzhodni skupini tretjeligašev. In se potegovala za drugoligaško vstopnico. "Na Hrvaškem sem našel napadalca, ki ima neverjeten potencial. Česa takega že dolgo nisem videl. Je visok in izjemno hiter, eksploziven, za svojo višino ima neverjetne motorične sposobnosti. Boste videli, o tem 21-letnem mladeniču boste še veliko slišali, to vam zagotavljam. Ob kakovostnem delu z njim ne more biti drugače, prostora za napredek je več kot dovolj. Tehnično je resda malce slabši, ampak to je na neki način razumljivo. Veste, zakaj? Ker je bil vse do starostne kategorije kadetov vratar. Da, bil je vratar," je takrat pripovedoval tedanji športni direktor Nafte Srečko Ilić.
SREČKU ILIĆU GA JE PRIPOROČIL JURICA VALENTIĆ
Ali smo mu verjeli? Nemogoče se je bilo izogniti občutku, da pretirava. V najboljšem primeru smo mu verjeli z velikim zadržkom. Kako ga potemtakem ni opazil nihče pri južnih sosedih? Kje se je skrival? "Iskal sem visokega napadalca. Vedel sem, da ga ekipa potrebuje. In vprašal sem tudi fante v slačilnici, ali je kdo morda slišal za kakšnega takega ... Vratar Jurica Valentić je omenil, da bi bil mogoče lahko primeren njegov prijatelj, ki pa da ni ambiciozen in se mu nogometa niti ne ljubi igrati kaj prida. Da se le malce zabava, rekreira. Šel sem ga pogledat. V najnižjo ligo, komaj sem našel igrišče, ampak ko sem ga videl, mi je bilo nemudoma vse jasno. Bil sem odločen, da ga bom pripeljal v Lendavo. Najprej na nekaj treningov, hkrati sem ga moral prepričati, da se dela loti resno. Seveda je prišel zastonj. Oziroma sem moral plačati nekaj rund pijače, da smo s predstavniki kluba uredili administrativne formalnosti," je še razkril Srečko Ilić, ki je pred začetkom aktualne sezone po spremembi na vrhu klubske piramide zapustil Nafto, toda za seboj je zapustil odlično zapuščino. V največji meri je selekcioniral zasedbo, ki se zdaj bori za napredovanje med elito …
VSE VEČ SEM BRANIL, VSE MANJ IGRAL
Nekoč je torej kot čuvaj mreže ‘sovražil’ napadalce oziroma se jim je postavljal po robu. Prizadeval si je, da bi jim preprečil veselje, danes je Marko Roginić najboljši strelec v drugoligaški druščini. Na 24 tekmah je dosegel 20 golov in ni jih malo, ki še vedno ne verjamejo, da je bil najprej vratar. "Da, to drži, do 16. leta sem branil v mlajših selekcijah Varaždina. Po naključju. Nisem želel biti vratar, ’kriv’ je eden od trenerjev, ki je menil, da bi lahko postal dober čuvaj mreže. Češ da bom visok, da sem eksploziven … Najprej je bilo tako, da sem bil v prvem polčasu vratar, v nadaljevanju igralec, nakar sem vse več branil in vse manj igral. To je trajalo nekaj časa, potem pa sem izgubil voljo do nogometa. Oziroma do branjenja. Ni se mi več ljubilo stati med vratnicama, nakar sem odšel igrat v najnižjo ligo. V NK Puščine in tako se je začela moja igralska pot. Nato sem se v Varaždin vrnil tudi kot igralec, prav tako sem branil barve Bjelovarja in se spet vrnil na začetek. V Puščine. Potem mi je Jurica Valentić omenil, da bi lahko prestopil v Nafto. Odšel sem v Lendavo, opravil dva ali tri treninge ter ostal. Danes mi seveda ni žal. Vsa sreča, da se je razpletlo tako, kot se je. Zdaj vse poteka, kot mora, ne morem biti bolj zadovoljen," pravi 22-letni golgeter iz Varaždina.
Medtem so njegovi cilji že precej bolj ambiciozni, kot so bili še nedolgo nazaj; "Vsekakor je osnovni namen z Nafto se uvrstiti v prvo ligo. To je najpomembnejše in vsi se trudimo po najboljših močeh, da bi bili uspešni."
