Koprčani so si pred povratnim dvobojem, ki bo v sredo, 22. aprila, ob Kamniški Bistrici, zagotovili minimalno, toda vendarle lepo prednost, do katere so prišli kljub spoznanju, da so od 30. minute igrali brez izključenega kapetana Guberca. Obračun je zaznamovalo velika živčnosti, za katero je skrbel sodnik Žnidaršič.
Nova energija, o kateri je po spremembi na trenerski klopi in v pričakovanju dvoboja z Domžalčani govoril Ivica Guberac, je bila opazna po zgolj nekaj sekundah. Koprčani so takoj po uvodnem sodniškem žvižgu krenili zelo odločno, agresivno, in Štromajer je po sodelovanju z Rahmanovićem že v prvem napadu prišel do soočenja z Vidmarjem, ki je bil uspešnejši. Zato pa je moral v peti minuti vendarle po žogo v svojo mrežo. Znova je »udarila« naveza Rahmanović-Štromajer, kranjski napadalec se je znašel v enakem položaju, in dolgo okleval, kaj storiti. Naposled se je odločil za podajo pred vrata, kjer se je v gneči najbolje odzval Guberac in žogo iz bližine potisnil v mrežo za sanjski začetek kanarčkov.
Domači pritisk se je nadaljeval tudi po vodstvu in trajal do srede prvega dela, ko so varovanci Luke Elsnerja »le prišli na tekmo« in začeli prevzemati posest žoge. V napadu so bili sicer spet premalo konkretni, toda najpomembnejše je bilo gotovo spoznanje, da so umirili tekmece, ki so po pol ure ostali še z igralcem manj.
Guberac je v razmaku petnajstih sekund storil dva prekrška, ki ju je kranjski delivec pravice kaznoval z rumenim kartonom in strelec vodilnega gola je moral ob ogorčenju gostiteljev na igrišču, prav tako kot gledalcev na Bonifiki, predčasno pod prho. Vsekakor drži, da si je domači kapetan privoščil nespametno potezo, a prav tako ni skoraj nobenega dvoma o tem, da je bila druga kazen prestroga. Andrej Žnidaršič je bil »hiter na sprožilcu«, kar je kakopak spremenilo razmerje moči. Domžalčani so do odhoda na odmor narekovali ritem in stopnjevali pritisk proti Simčiču, vendar brez pravega zaključnega strela, Primorci pa so medtem ostali brez še enega pomembnega člena, zaradi poškodbe kolena je moral predčasno z igrišča Tomić.
Začetek nadaljevanja je bil prav tako razburljiv. Po Vidmarjevi neumnosti ob kotni zastavici in prekršku nad Pučkom so gostitelji zahtevali izključitev domžalskega vratarja, ampak Žnidaršič ni uslišal njihovega mnenja. Domači navijači jeze niso skrivali, živčnost je bila na vrhuncu. Oziroma smo mislili, da je tako. Pa ni bilo, kmalu je dobila nove razsežnosti, ko je Horić po mnenju sodnikov nepravilno zaustavil Štromajerja, ki bi sicer stekel sam proti vratom. Če je že prekinil igro, bi morala biti odločitev za kranjskega sodnika preprosta. Bosanskemu branilcu bi moral pokazati rdeči karton, a se je po posvetu s kolegom za vrati odločil rumenega ...
Na srečo so igralci ohranili dovolj mirnosti, da dogajanje ni eskaliralo, kar zadeva igro, je bila podoba pričakovana. Gostje so prevladovali in zgolj stopnjevali pritisk. Pripravili so si nekaj ugodnih položajev, vendar jim je v odločilnem trenutku zmanjkalo zbranosti, blizu veselja so bili Črnic, Juninho, Eterović in Ožbolt. Koprčani so se na vse pretege branili in prežali na priložnost za protinapad. Prostora je bilo kar precej, natančne zadnje podaje, ki bi razorožila domžalske branilce, pač ne. Vse do sodnikovega dodatka, ko sta zapretila Galešić in Pučko, strel Prleka iz ugodnega položaja je Vidmar preusmeril in ostalo je pri izidu iz pete minute.
