Čeprav se je zdelo, da je zacementiran na položaju desnega bočnega branilca, in čeprav ni storil nič takšnega, da bi si zaslužil "degradacijo", se je Andraž Struna na prvi od dveh najpomembnejših tekem slovenske reprezentance v kvalifikacijah za Euro 2016 znašel na klopi.
Prednost pred primorskim nogometašem je dobil izkušeni Mišo Brečko. Slednji je bil vrsto let nezamenljiv član udarne enajsterice slovenske reprezentance, toda sredi kvalifikacij se mu je selektor Srečko Katanec odrekel. Z besedami, da mu vrata sicer ostajajo odprta, a hkrati z medvrstičnim namigom, da se je začela prenova reprezentance in da bodo v prihodnje mladi dobivali prednost pred starejšimi. V tistem trenutku se je zdelo, da je reprezentančna kariera za Brečka bolj ali manj zaključena, hkrati se je glasno šušljalo, da je Zasavec vse prej kot navdušen nad selektorjevo košarico.
Kljub vsemu je dolgoletni kapetan Kölna, ki je pred koncem poletnega prestopnega roka prestopil k Nürnbergu, nadaljeval trdo delo. Po menjavi delodajalca je spet začel redno igrati in potem se je zgodilo še nekaj, česar bržčas ni pričakoval: Katanec se je spet spomnil nanj. Pred dodatnimi kvalifikacijami ga je uvrstil v začetno enajsterico in pojasnil, da sta pred Slovenijo tekmi, na katerih bodo izkušnje prišle še kako prav.
DANILA MORDA, BREČKA PAČ NE
Ne glede na vse se je zdelo, da bo Struna ostal tam, kjer je bil večji del kvalifikacij. Toda selektor se je odločil, da bo raje zaigral na preverjeno struno. V Lvivu se je Brečko vrnil v udarno enajsterico slovenske reprezentance in bil soočen z vse prej kot lahko nalogo – na desnem boku se je moral "ukvarjati" s prvim ukrajinskim zvezdnikom Jevhenom Konopljanko. Slednji je nedolgo tega povzročal hude težave branilcem Reala iz Madrida, Brazilcu Danilu se je po tekmi še nekaj časa vrtelo v glavi. Toda zasavski obrambni zid je bil zanj preprosto previsok – kot pred šestimi leti za tedanjega ruskega zvezdnika Andreja Aršavina. Brečko je delo opravil skorajda brez napake, Konopljanka mu ni mogel do živega. Če bi vsi slovenski reprezentanti igrali na ravni, na kateri je 31-letnik iz Trbovlja, potem bi se Katančeva zasedba iz Ukrajine zagotovo vrnila s precej boljšim rezultatom. Žal se to ni zgodilo, poraz z 0:2 je boleč in hkrati še sila neugoden.
REZULTAT, KI POVE VSE
"Ah, to ni bil zgolj dvoboj med Konopljanko in mano. To je bila tekma med Ukrajino in Slovenijo. Zdaj sem se pač meril z njim, kdaj drugič se bom s kom drugim, ki bo v takšni formi. Nič posebnega. Bolj me moti neugoden rezultat," svojega dvoboja z daleč najbolj priljubljenim ukrajinskim nogometašem ta trenutek v ospredje ni želel potiskati Mišo Brečko. Čeprav drži kot pribito, da smo na njegov bok velikokrat pogledovali; Ukrajinci so se v skladu z napovedmi trudili, da bi kar največ napadov izvedli prek Konopljanke.
"Nasploh je bilo na obeh bokih kar dosti prostora. Moja naloga je bila pokrivati Konopljanko in res sva imela kar nekaj dvobojev. Ampak to tokrat ni odločilo ničesar," pravi Brečko. In ima po svoje prav, na njegovi strani se ni zgodilo nič odločujočega. Se je pa na drugi; Ukrajinci so slovensko obrambo obakrat prebili na njeni levi strani. "Domači so si priigrali nekaj priložnosti, tudi mi smo imeli dve, morda tri. Ampak oni so zadeli, mi nismo, končalo pa se je z 2:0. To pove vse," je bistvo zadel Brečko in izpostavil ključno težavo slovenske reprezentance: "Čeprav smo na trenutke dobro stali, je dejstvo, da smo naredili preveč napak, s katerimi smo Ukrajincem tudi omogočili, da so prihajali do priložnosti. Prav tako je velika škoda, da nismo zadeli. Če bi, bi bilo marsikaj povsem drugače." Pa povratna tekma? Dejstvo je, da tako, kot je Slovenija igrala v Lvivu, ne bo šlo. Selektor Katanec je poudaril, da si bo treba "izmisliti nekaj novega". "Nekaj novega? To je njegova stvar," se v selektorjeve misli ni želel spuščati bočni branilec.
PO ENEGA NA POLČAS
Pa vseeno – je Slovenija že izgubljena in pokopana? Je evropsko prvenstvo dokončno izgubljeno? "Zagotovo še ni povsem konec. Odigrali smo dokaj podobno tekmo kot pred šestimi leti v Moskvi, vendar s to razliko, da smo takrat zabili gol in si priigrali precej boljše izhodišče. Tudi tokrat bi ga lahko … Očitno smo imeli v Moskvi več sreče," je z glavo zmajeval Brečko, nato pa vseeno odločno pristavil: "V Ljudskem vrtu bo nova zgodba, in dokler so možnosti, bomo upali in dali na povratni tekmi vse od sebe. Upanje še obstaja, ni izginilo. Ni več tako veliko, kot je bilo pred prvo tekmo, ampak obstaja. To pa je najpomembnejše."
Na povratni tekmi bo seveda treba zaigrati precej odločneje v napadu, vsaj dvakrat se bo morala zatresti ukrajinska mreža. Gre torej pričakovati popolno slovensko ofenzivo na gol gostov iz Ukrajine? "Idealno bi bilo, če bi do polčasa vodili z 1:0. Potem bi bilo vse odprto, to je nogomet, v katerem je možno prav vse. Predvsem moramo dvigniti glave, ne smemo jih skloniti. Moramo se dvigniti kot celota in odigrati pošteno tekmo," poudarja Brečko in dodaja: "Ni nujno, da moramo za vsako ceno hitro zabiti gol. Tudi če ga bomo v 40. minuti, bo dovolj zgodaj. Mislim, da je celo precej pomembneje, da ga ne dobimo. Če bi ga … Sanjsko bi bilo gol na polčas. Ali pa oba v drugem (smeh). In potem še enega v podaljšku. Izmislite si zgodbo, kako bi lahko bilo. Samo naj bo pozitivna (smeh)." V tej idealni zgodbi brez še ene odlične Brečkove predstave ne gre. Če bo Zasavec tako dober, kot je bil v Areni Lviv, bo Sloveniji lažje. Ampak svoje bodo morali dodati tudi drugi. Vsi drugi. In predvsem tisti, ki so največji dolžniki s prvega obračuna. Teh pa je, roko na srce, veliko. Ampak če koga, potem med njimi zagotovo ni Miša Brečka.
