Svojo dobro voljo je Kevin Kampl od samega začetka priprav na Ukrajino širil tudi na svoje soigralce. Kako tudi ne, ko pa je po ne preveč posrečeni epizodi v Dortmundu znova nogometno zaživel v svojem "domačem" Leverkusnu, kjer navdušuje iz tedna v teden. Odlično klubsko formo pa je odločen prenesti tudi na reprezentančno raven in uresničiti sanje, ki trajajo že od leta 1999, ko je prvič doživel slovenski uspeh.
Ustavimo se na začetku. Kako ste bili zadovoljni z žrebom, ki vam je namenil Ukrajino?
Ukrajina je ena boljših ekip, ki bi jih lahko dobili. Vemo, da bo zelo težko igrati z njimi, ker imajo zares dobro ekipo, vendar mislim, da smo tudi mi zelo dobri, da imamo kakovostno moštvo z odličnimi posamezniki. Odigrali smo solidne kvalifikacije, tako da so možnosti 5050. Kdor si bo bolj želel napredovanja, ga bo tudi dosegel. Moramo biti stoodstotni. Narediti moramo čim manj napak, iz priložnosti, ki si jih bomo priigrali, pa moramo nujno zadeti. Najbolje bi bilo, da bi že v soboto dali gol ali dva, kajti zadetki v gosteh štejejo dvojno. Bilo bi odlično. Seveda vemo, da bo zelo težko, ampak bomo poskušali vse izpeljati.
V zadnjih tednih navdušujete s svojimi predstavami. Dosegate gole, asistirate, v Bayerju vam gre vse kot po maslu.
Spet sem zadovoljen sam s seboj, igram na vsaki tekmi. Ritem igranja tekem vsake tri dni ob vseh potovanjih je sicer precej naporen in sam pri sebi čutiš, da ti malce zmanjkuje energije, ampak nič ne de. Sem veliko bolj srečen kot v času, ko sem bil v Dortmundu, ko mi ni šlo nič po načrtih. Zdaj, ko sem se vrnil domov, k svojemu staremu klubu in svojemu staremu trenerju, se res počutim odlično. Teh nekaj mesecev je bilo čudovitih.
Vaš trener vas veliko rotira. Včasih igrate kot krilni vezist, včasih na položaju zadnjega zveznega igralca.
Zadnje tekme sem večinoma igral na zadnjem zveznem položaju, kjer sem igral kot tisti bolj ofenzivni nogometaš izmed dvojice (Bayer po navadi igra z dvema zadnjima veznima, op. p.). Imamo enega, ki ostaja bolj zadaj, jaz pa sem tisti drugi, ki se vključuje v napad. Mislim, da mi ta položaj najbolj ustreza, to najraje igram in menim, da lahko na tem položaju tudi najbolj pomagam ekipi.
IGRAM LAHKO NA VSEH POLOŽAJIH
Kako na vas vpliva menjavanje položajev sredi tekme in zato precej različne vloge na igrišču? Če se spomnimo domače tekme z Romo, ste začeli na desnem krilu, potem pa se preselili v osrčje zvezne vrste. Dosegli ste gol, enkrat dali tisto ne tako cenjeno, a tako zelo pomembno zadnjo podajo, prste pa ste imeli vmes tudi pri prvem golu.
Mislim, da lahko igram na vseh položajih v vezni liniji. V Salzburgu sem dve leti konstantno igral na desnem krilnem položaju. Vsak ve, da mi najbolj ustreza v sredini, to sem zmeraj ponavljal; to je položaj, na katerem najraje igram. Če pa me selektor na kakšni tekmi postavi na desno krilo ali pa na položaj tik za napadalcem, pa tudi ni panike. Menim, da lahko ekipi najbolj pomagam iz osrčja zvezne linije. Ker lahko gradim igro, vzamem žogo in jo poskušam pripeljati naprej, narediti višek. Nisem tip igralca, ki bi zabil veliko golov na sezono. Raje podajam ali pa dam zadnjo podajo pred asistenco. Te so mi najljubše. Ni pomembno, na kateri položaj me trener postavi, toda če me kdo vpraša, iskreno povem, da najraje igram na sredini.
Je pa ta vsestranskost vsekakor prednost Slovenije, ker vas lahko selektor po potrebi prestavi v primeru lovljenja rezultata.
Tako je bilo tudi v Leverkusnu proti Romi. Začel sem višje, potem pa me je trener postavil bolj nazaj. V vezni liniji lahko igram na vsakem položaju, in če me bo selektor med tekmo prestavil, to ne bo nikakršen problem.
Ali v Nemčiji spremljate nastope reprezentančnih kolegov? Zdi se, da Slovenija še nikoli ni imela toliko igralcev v tako dobri formi. Samir Handanović brani vrhunsko pri Interju, podobno velja za Jana Oblaka pri Atleticu, Robert Berić, ki ga je žal ustavila poškodba, pridno trese mreže pri Saint-Etiennu, vi navdušujete v Nemčiji in tako naprej.
Strinjam se. Seveda gledam tekme svojih reprezentančnih kolegov in super je videti, da gre večini igralcev zelo dobro. To me neizmerno veseli, ne nazadnje pa je izjemno pomembno tudi za reprezentanco, da so nogometaši v formi. Veliko bolje je, da igramo dobro, dosegamo gole, asistiramo, odlično branimo, kot pa da bi sedeli na klopi in ne bi igrali. Potem bi vsi žalostni prišli na zbor, kar bi se gotovo odražalo na vzdušju. Tako pa je vzdušje odlično. Sam pri sebi vem, kako je bilo to. Bil sem v Dortmundu, kjer se nisem dobro počutil. Sam s seboj nisem bil zadovoljen in hočeš nočeš s tem obremenjuješ tudi ljudi okrog sebe. Če dobro igraš, je vedno vse bolje in lažje.
Potemtakem je vzdušje v reprezentanci v tem trenutku vrhunsko?
Vsekakor. Jaz se počutim odlično, četudi bi v ligi potrebovali malce več točk, toda prepričan sem, da se bo na koncu vse dobro izšlo. Z osebnim startom v Leverkusnu pa sem res zadovoljen. Znašel sem se dobro, občutek sem dobil, da so me od prvega dne vsi soigralci odlično sprejeli in potem je lažje. Zato se mi zdi, kot da sem celo večnost tam. Kar pa zadeva vzdušje v reprezentanci, pa je zaradi vsega prej naštetega seveda odlično, skorajda ne bi moglo biti boljše.
Nekateri pravijo, da je Slovenija glede na odlično formo posameznikov in na ne preveč zveneča imena v ukrajinski reprezentanci celo favorit na tem dvoboju. Kakšno je vaše mnenje, lahko Slovenija ponovi pravljico izpred 16 let?
Jaz sem optimističen. Če ne bi bil, se raje sploh ne bi ukvarjal z nogometom. Mislim, da lahko napredujemo, a moramo biti popolni na teh dveh tekmah. V dodatnih kvalifikacijah si ne smeš privoščiti nobene napake. Ukrajinci imajo super igralce, ki lahko vsakršno napako takoj kaznujejo, in verjetno bodo komaj čakali, da si bomo kakšno privoščili. Zato moramo biti z glavo ne samo sto-, temveč stodvajsetodstotno pri stvari. V vsakem trenutku tekme moramo biti osredotočeni, ne glede na to, kaj se zgodi. Tudi če dobimo gol, nas to ne sme presekati, temveč moramo naprej igrati svojo igro. Verjeti moramo vase in potem mislim, da bomo imeli realne možnosti za preboj naprej.
V SRCU SLOVENIJA IN NEMČIJA
Koliko se spomnite tekem iz leta 1999? Takrat ste bili stari 9 let in živeli ste v Nemčiji, kako ste doživljal prvi slovenski uspeh?
Spomnim se obeh tekem z Ukrajino, čeprav sem bil takrat še zelo majhen. Skupaj z družino smo si ogledali oba dvoboja in bil sem zelo vesel, ko je Slovenija šla naprej. Za Slovenijo, tako majhno državo, je uvrstitev na veliko tekmovanje velik uspeh. Tudi sam si srčno želim, da bi se enkrat uvrstil na veliko tekmovanje, in zdaj imam lepo priložnost, da mi to uspe. Tudi leta 2009, ko se je Slovenija uvrstila na svetovno prvenstvo, sem dvoboj gledal po televiziji in upal, da bom nekoč tudi jaz v podobni vlogi. Vsi bomo na dvoboju proti Ukrajincem naredili vse, da uresničimo svoje sanje.
Rekli ste, da ste si leta 1999 ogledali obe tekmi z Ukrajino. Pa ste takrat podrobneje spremljali slovensko reprezentanco, ste poznali slovenske nogometaše, glede na to, da ste živeli v Nemčiji?
Seveda sem poznal tudi slovenske nogometaše. Zlatko Zahović je bil velik igralec, ves čas sem spremljal njegove nastope, kjerkoli je igral. Bil je odličen, tudi drugi nogometaši pa so bili kakovostni. Takratna slovenska reprezentanca je bila zelo dobra, tudi zdajšnja generacija pa je odlična. Večina igralcev igra v tujini, v dobrih klubih, tako da še enkrat poudarjam, da imamo lepe možnosti za Euro. Odigrali smo precej dobre kvalifikacije, prebili smo se v dodatne kvalifikacije, zdaj pa moramo vse skupaj zaključiti v slogu.
Pa ste že takrat čutili pripadnost Sloveniji?
Takrat še nisem znal govoriti slovensko, govoril sem nemško. Težko se mi je bilo naučiti jezika, še posebej, ker sem večino časa preživel v Nemčiji. Sem pa ves čas spremljal slovenski nogomet, predvsem Maribor v ligi prvakov. Spomnim se, ko so igrali v Leverkusnu, sem bil tudi na stadionu. Ves čas me je zanimala Slovenija, toda nisem še znal govoriti in pisati. Je pa bila Slovenija ves čas v mojem srcu. Podobno kot Nemčija, v kateri sem se rodil in odraščal. V Sloveniji imam družino, prijatelje, vsakič, ko se vrnem, se počutim odlično.
Moramo se malce ustaviti še pri Ukrajincih. Koliko jih poznate, koliko poznate ukrajinski nogomet?
Igral sem proti nekaterim ukrajinskim klubom, pa tudi proti njihovi reprezentanci U-21, da jih podrobneje poznam, pa ne morem reči. Jasno, da poznam njihovega najmočnejšega aduta, Jevhena Konopljanko in nogometaše njihovih dveh najboljših klubov, Šahtarja in Dinama. So zelo kakovostni, telesno so močni, imajo pa tudi igralce z odlično tehniko. Znajo igrati nogomet in čaka nas zelo težko delo. To vemo vsi. Če ne bomo pravi, bo Ukrajina to izkoristila. Če pa bomo pravi, tako kot smo bili na precej tekmah v teh kvalifikacijah, potem me ne skrbi.
UVRSTILI SE BOMO NA EURU
Nekateri se ne bi strinjali s tem, da ste odigrali precej dobre kvalifikacije. Še posebej, ker ste imeli lepo priložnost, da se neposredno uvrstite v Francijo.
To je res, imeli smo lepo priložnost, da bi osvojili več točk in se prebili neposredno v Francijo. Predvsem lahko objokujemo izgubljene točke v Švici, ko smo bili 80 minut boljši nasprotnik, nato pa se je zgodilo nekaj, kar je težko pojasniti. A po baselskem šoku smo se uspeli pobrati in konec kvalifikacij izpeljali precej dobro.
Povratna tekma bo v Ljudskem vrtu, kjer je ta generacija že spisala eno pravljico. Je pomembno, da reprezentanca igra v Mariboru, kjer le redko izgubljate?
Ne morem reči, da tam raje igram, toda v Mariboru se res dobro počutim in vedno sem vesel, kadar igramo tam. Ker v Mariboru poznam veliko ljudi, ker me tam na stadionu spremlja celotna družina in ker je tam odlično vzdušje. Zelo sem bil srečen, ko sem izvedel, da bomo tam odigrali povratni obračun.
Še čisto za konec, se bo Slovenija v Mariboru uvrstila na Euro?
Vsekakor. (smeh)
