Ranko Stojić: Ne bom se uklonil pokvarjenim ljudem!

Včerajšnji dan se je začel z odmevno, a nepreverjeno novico: "Ranko Stojić ni več generalni direktor Olimpije!" Vir nam je prišepnil, da ga je Milan Mandarić odpustil. A še preden je med navijači završalo, smo že dobili zanikanje. "To je velika neumnost!" se je odločno odzval srbski funkcionar, ki si je že v nekaj mesecih na grbo več kot očitno nakopal nemalo sovražnikov. Zakaj, je kakopak zanimivo vprašanje. Vendarle Olimpija vodi na lestvici, vendarle mu je uspelo zadržati Andraža Šporarja, vendarle je pripeljal nekaj nogometašev, ki so se že dokazali. Ampak ne glede na vse so tla pod njegovimi nogami v zadnjem času precej nemirna.

Dejansko so nemirna celotna ljubljanska tla. Kar se je še pred kratkim zdelo popolna neumnost, je zdaj slabo varovana javna skrivnost. V upravi kluba je zazeval gromozanski prepad, na obeh straneh pa stojijo ljudje, ki se še videti ne morejo. Nekaterim svojega obraza ni težko pokazati v javnosti, nekateri se vsakodnevno podpisujejo pod svoje delo, spet drugi delujejo iz ozadja, v tem trenutku pa so celo tako v senci, da je težko vedeti, kakšna sploh je njihova vloga v Olimpiji. Če jo sploh imajo … V tem trenutku se zdi, da je slednjim največji trn v peti prav Stojić; že nekajkrat je v javnost prišlo, kako mu Milan Mandarić menda ne zaupa več in kako je le vprašanje časa, kdaj bo moral svojo funkcijo prepustiti nekomu drugemu. Glede na to, da je Olimpija zdaj prva na lestvici, bi bila takšna poteza težko razumljiva, a dejstvo je, da je velikokrat marsikaj povsem nepomembno, ko pride do bitke za oblast.

PROJEKT, KI GA ŽELI ZAKLJUČITI 
No, toda vrnimo se raje k najodmevnejši novici včerajšnjega jutra. Ker smo informacijo o Stojićevem domnevnem odhodu iz Ljubljane želeli preveriti, smo to storili kar pri glavnem akterju. "Tudi do mene je prišlo to, kar me sprašujete. Nekdo me je poklical in vprašal, ali sem še generalni direktor. Pa sem bil predvsem začuden. Seveda sem še generalni direktor," je odločno poudaril nekdanji jugoslovanski reprezentančni vratar in v isti sapi dodal: "Več kot očitno je, da se dogaja to, na kar opozarjam že zadnje tri, štiri mesece. In zdaj se mi res ne zdi več čudno, zakaj je bila Olimpija zadnjih 20 let v tako slabem stanju. Takoj ko se začne pisati pozitivna zgodba, se pojavijo takšni, ki klubu hočejo slabo, in ne dobro. Ampak če kdo misli, da me bo spodil iz kluba, se moti. Imam podpisano triletno pogodbo, lotil sem se projekta, ki ga želim tudi zaključiti. Res je, da nikoli ne moreš vedeti, kaj bo jutri, pojutrišnjem, toda resnično nisem človek, ki bi se kar tako predal. Zato pošiljam jasno sporočilo tistim, ki se me hočejo znebiti: načakali se boste! Zagotovo se ne bom uklonil pokvarjenim ljudem."

NIKOMUR SE NE BO UKLONIL
Kdo so ti pokvarjeni ljudje, za zdaj ostaja neznanka, na odgovor bomo morali še počakati. Stojić o imenih na glas ne želi govoriti, bržčas je težko s prstom kazati na ljudi, ki jih sploh ni mogoče najti na seznamu v klubu zaposlenih ljudi. No, ampak prav Stojićeve besede govorijo o tem, da v Olimpiji resnično ni vse tako, kot bi moralo biti. Najprej se je govorilo o nesporazumih znotraj strokovnega štaba, zdaj se je krog očitno še razširil.

Ob tem je še kako na mestu vprašanje, ali je Stojić razočaran zaradi tega, kar se dogaja. "Ne bom rekel, da sem razočaran. Sem preveč zaposlen, preveč dela imam, da bi lahko bil. Prav tako sem že po uvodnem mesecu dni videl, kaj se bo dogajalo. Sem pa presenečen, da do teh podlih napadov prihaja vsak drugi dan. In ne vsak dan …" je z nasmeškom na obrazu odgovoril 56-letnik, ki je za konec še enkrat odločno poudaril: »Vedno sem bil borec in še vedno sem. Zato se ne bom nikomur uklonil!"

ZAKAJ JE KDO PRI KORITU?
Da je torej pri Olimpiji vse super, je le teorija. V praksi je popolnoma drugače, kar pa je – roko na srce – milo rečeno žalostno. Navijači zeleno-belih so komaj dobro pozabili na kilavo obdobje samovlade nepriljubljenega Izeta Rastoderja, komaj so dobro začeli uživati v dobrih rezultatih, že se je v zakulisju začelo dogajati to, kar precej bolj kot resnemu nogometnemu klubu pristoji ceneni mehiški telenoveli. In to je vsekakor nekaj, kar bi moralo dati nekomu (beri Milanu Mandariću) še kako misliti. Da bi se dejansko vprašal: kdo je tisti, ki se trudi in pridno dela, in kdo je tisti, ki pri koritu vidi le korist zase ...