Kakšna sreča, da nismo kot Andora. Da smo dobri nogometaši. In da imamo reprezentanco, na katero smo lahko ponosni.
Veliko veselja nam je že dala, nikdar ne bom pozabil številnih trenutkov slavja. No, bila pa so tudi razočaranja. Spodrsljaji, po katerih je res bolelo. Pred tekmo s San Marinom smo osvetlili pet trenutkov, ko smo se opekli proti malčkom.
Eni so bili res majhni, drugi malce večji, rezultati pa v teh primerih takšni, da nismo imeli razloga za zadovoljstvo. A prepričani smo, da bo v petek drugače.
1. ROKOMETAŠ S POSLUHOM IN EDEN, KI ŠE IGRA
Kvalifikacije za SP 2002 so se za Slovenijo končale sanjsko, čeprav so se začele slabo. Četa Srečka Katanca, ki še ni povsem streznila glav po nastopu na Euru 2000, je gostovala na Ferskih otokih in se opekla, kot se morda ni ne prej ne potem.
Postava Slovenije: Simeunović, Bulajić, Karić, Vugdalić, Milinović, Novak, Čeh, Udovič, Zahović, Pavlin, Rudonja. Igrala sta tudi: Osterc, Žlogar.
Na obračunu z "ribiči" je vodila že z 2:0, toda sledila je končnica za infarkt. V 90. minuti je zaostanek znižal Uni Arge (nekdanji rokometaš, danes novinar, glasbenik, pevec in pisatelj), v 93. minuti je mojstrski prosti strel za končnih 2:2 izvedel Øssur Hansen, ki je danes star že 44 let, a še vedno igra nogomet.
"V modernem nogometu je pač tako, da je treba igrati zavzeto vseh devetdeset minut, žal pa smo mi dobro igrali le prvih petinštirideset," je tedaj z glavo zmajeval selektor Srečko Katanec.
2. V VALLETTI NI BILO VESELO KOT NA VALETI
335 odigranih tekem, zgolj 46 zmag in kar 232 porazov ter razlika v golih 214:746. To je klavrna statistika Malte, enega od največjih evropskih nogometnih avtsajderjev, ki je štirikrat v svoji zgodovini igral tudi s Slovenijo.
Postava Slovenije: Zupan, Milanič, Englar, Cifer, Novak, Čeh, Rudonja, Židan, Galić, Šiljak, Gliha. Igrali so tudi: Binkovski, Valentinčič, Kokol. Selektor je bil Zdenko Verdenik.
A njegova neuspešnost v tem primeru ni stoodstotna. Enkrat se je presenetljivo izognil porazu. Leta 1996 je bila prijateljska tekma med Malto in Slovenijo odigrana v Valletti, tam se je zbralo kar 2500 gledalcev, ki so bili priča dobri predstavi domačih.
Ti so se odlično upirali gostujoči izbrani vrsti in na koncu presenetljivo prišli celo do remija. Končalo se je z 0:0, kar je bilo za slovensko javnost kakopak razočaranje, a smo se tolažili, da je bila to vseeno zgolj prijateljska tekma.
3. KO JE NA SEMAFORJU UTRIPALO "GAME OVER"
Slovenci smo pač takšni: hitro se skregamo. Še zlasti ko so uspehi. Namesto da bi se tedaj veselili, si skočimo v lase. Po preboju na SP 2010 ni bilo nič drugače.
Postava Slovenije: S. Handanović, Brečko, Cesar, Ilić, Koren, Birsa, Novaković, Jokić, Radosavljević, Iličić, Matavž. Igrali so tudi: Ljubijankić, Vršič, Pečnik.
V Južni Afriki so se dogajale neljube scene, preveč je bilo govora o denarju, premalo o nogometu. V garderobi se je vzdušje spremenilo, to pa se je kazalo tudi na igrišču. Danes lahko še kako obžalujemo zapravljeno priložnost; bila je enkratna, mi pa tako naivni …
Konec igre se je zgodil 2. septembra 2011, ko je Estonija osupnila polne Stožice (1:2). Ats Purje je v 81. minuti Sloveniji dokončno zaprl vrata do EP 2012. Zaprla nam jih je Estonija! Kako grozno se to sliši … Končalo se je takole: če bi zmagali, bi šli v dodatne kvalifikacije. Selektor: Matjaž Kek.
4. DVA MESECA PO NIKDAR POZABLJENEM REMIJU
Ne, Litva res ni malček v pravem pomenu besede. Zagotovo ni kot Andora ali San Marino, je pa ena od treh evropskih držav, v katerih nogomet ni prvi šport. Litovci so košarkarji.
Postava Slovenije: Bošković, Galić, Križan, Englaro, Jermaniš, Čeh, Židan, Benedejčič, Zahović, Florjančič. Gliha. Igrala sta tudi: Poljšak, Binkovski.
Ne glede na vse je bila Litva za Slovence v nogometu že trn v peti; recimo leta 1994. Dva meseca po tem, ko v Ljudskem vrtu ni uspela slaviti Italija, je to uspelo Litvi. Vodstvo, za katerega je poskrbel Zlatko Zahović, ni bilo dovolj.
Po dveh remijih z Italijo in Ukrajino, ki sta dodobra podžgala evforijo v deželici na sončni strani Alp, je sledila streznitev. Da bi bilo še huje, je Litva zmagala tudi na povratni tekmi; to sta bila dva od petih porazov Slovenije v kvalifikacijah za EP 1996. Litva torej tedaj za nas ni bila malček, prej velikan. Selektor: Zdenko Verdenik.
5. TALINSKI PORAZ, KI JE POVZROČIL POTRES
Ah, ta Estonija. Kot da dogodek iz leta 2011 ne bi bil dovolj, so nam Estonci življenje zagrenili še na začetku aktualnih kvalifikacij za EP 2016.
Postava Slovenije: S. Handanović, Brečko, Samardžić, Cesar, Iličić, Kurtić, Novaković, Struna, Rotman, Kampl, Stevanović. Igrala sta tudi: Birsa, Lazarević.
Tedaj smo sicer že vedeli, da baltska reprezentanca utegne biti neugodna, toda vseeno je bilo 99 odstotkov Slovencev prepričanih o zmagi. Kar je sledilo v Talinu, je bilo za "žile rezat". Povsem razglašena Slovenija je postregla s predstavo brez kančka navdiha.
Ni znala prebiti estonskega zidu, za nameček se je osmešila pri golu domačih. To je bil tudi poraz, ki je povzročil pravi potres: Katanec je bil vidno nezadovoljen z nekaterimi kritikami v javnosti, zakuhala pa se je še "afera Iličić" … No, zdaj je to že pozabljeno; in upajmo, da ne bo usoden. Selektor: Srečko Katanec.
