Pred njim smo se pogovarjali s kapitanom naše barke, ki pluje v mirnih klubskih vodah in ki bi vanje želel spraviti tudi izbrano vrsto. Odločen je, da se bo v letu 2015 borila za velike stvari.
Po dolgem času ste tukaj v reprezentančnem taboru, ali je bil tak premor nekaj pozitivnega?
Napol za šalo, napol zares pravim, da bi bilo najbolje, če bi bili ves čas tukaj. Seveda vsi radi igramo za svoje klube in seveda smo tujini hvaležni za kruh, ki nam ga daje, toda najlepše je biti v domovini, najlepše je biti v okolju slovenske reprezentance in se z njo boriti za odmevne dosežke. Štirimesečna luknja je bila v tem pogledu zelo velika, a je po drugi strani omogočila osredotočenost na klubsko sceno in je z zornega kota tako klubov kot evropskih organizacij popolnoma razumljiva.
So priprave na tekmo zaradi tega kaj drugačne, morda težje?
Ne glede na malce daljši premor položaj ni nič posebno novega. Imamo celo nekoliko več časa, kot smo ga imeli pred nekaterimi tekmami v preteklosti, zato ne pričakujem omembe vrednih zapletov ali težav. Opravili bomo nekaj skupnih treningov, se v čim večji meri našli na isti valovni dolžini in se v petek lotili tekme, pri čemer nam za nameček ni treba nikamor potovati.
Pa še nasprotnika – tako kvalifikacijski kot prijateljski – sta lažja kot po navadi?
Oba nasprotnika sta na papirju seveda lažja od večine tistih, s katerimi imamo opraviti običajno. Pred tem si nima smisla zatiskati oči, to je neizpodbitno dejstvo, od katerega ni mogoče pobegniti. Toda to še ne pomeni, da nasprotnik, če se osredotočim predvsem na kvalifikacijskega, podcenjujemo. Kaj takega nam ne pride na misel, v nogometu smo že veliko doživeli in si nabrali tudi veliko izkušenj. Moramo gledati zgolj in samo nase ter se pripraviti, kot bi šlo za katerokoli drugo tekmo. V popolni neodvisnosti od nasprotnika se moramo maksimalno pripraviti in tako obdobje treninga kot samo tekmo opraviti s popolno osredotočenostjo, s popolno zagnanostjo.
Tri točke so nujne, o tem ne more biti niti najmanjšega dvoma. Vsaka razprava na to temo je nesmiselna in je zato tudi popolnoma odveč. Moramo zmagati in pika. Hkrati pa je nogomet šport, ki preprosto ne dopušča samoumevnosti. Zato še enkrat poudarjam, da bo naloga zanesljivo izpolnjena le v primeru, da bomo skrbeli le za to, kako odigrati tekmo čim bližje našemu maksimumu. Če bomo pri tem uspešni, bomo te tri točke, o katerih se pogovarjamo, tudi dobili.
Je bilo jeseni čutiti napetost in ali je zdaj drugače?
Če bi vam zdaj dejal, da jeseni ni bilo nobene napetosti in da je bilo na splošno vse v najlepšem redu, bi vedeli, da nisem povedal po pravici. Vsekakor je res, da je uvodni poraz v Estoniji vnesel precej nemira in da nas je ta nemir bodisi med nami bodisi prek medijev in navijačev spremljal vse do novembrskih tekem. Toda pod črto smo vendarle pokazali dovolj in predvsem vknjižili dovolj točk, da so se čez zimo stvari umirile. Popolnoma nič ni izgubljenega, tega se zdaj zagotovo zavedamo vsi tako ali drugače vpleteni in vsi zelo dobro vemo, kaj nam je storiti. Naš cilj je jasen, o njem nima smisla razpravljati in zdaj bomo šli korak za korakom proti želenemu cilju. Prvi korak je na sporedu v petek in napake pri tem si preprosto ne smemo privoščiti.
Slišati ste optimistično. Pa ne samo v zvezi s San Marinom.
Verjamem v to reprezentanco, in to ni le floskula. Verjamem, da lahko osvoji tudi drugo mesto in na evropsko prvenstvo napreduje neposredno, po vseh kriterijih pa ji mora biti dosegljivo tretje mesto, z njim pa dodatne kvalifikacije. Verjamem v to skupino nogometašev in v to, kar lahko dosežemo.
Ste zadovoljni s položajem v klubu?
V vseh pogledih mi gre dobro in za nameček po dolgem času nekoliko lažje diham. Če se nekoliko pošalim, se skorajda ne spomnim, kdaj nazadnje ni bil Chievo povsem neposredno ogrožen, kar zadeva izpad. V resnici sta minili skoraj dve leti, zdaj pa smo končno v vodah, v katerih nekaj te vode ni v naših grlih. Plavamo mirno, ob tem v moštvu igram pomembno vlogo, in čeprav je do konca sezone še kar nekaj tekem, verjamem, da bo šlo tako tudi do konca.
Slovenska kolonija pri Chievu je ostala brez enega člana, a ste Dejana Lazarevića menda podpirali pri njegovi odločitvi in mu zaželeli vse najboljše.
Žal smo res ostali brez enega člana, toda seveda sem po drugi strani Dejanu privoščil priložnost, za katero je menil, da bo zanj boljša in lepša. Tako v karieri kot v življenju mu želim vse najboljše, to bi rad posebej poudaril in zato sem mu tudi zaželel vso srečo, ko sva se v Veroni poslavljala. Zdaj se z njim redno slišim in upam, da bo pri Sassuolu dobil tisto, po kar je odšel.
Joj, naslednjo tekmo res igram proti njemu ... Hm, kaj naj rečem. Nimam kaj, moram poskrbeti zase in za svojo ekipo. Naj zabije veliko zadetkov, a ne na tej tekmi. Ne meni (smeh)! Upam torej, da mu bom preprečil, da bi nam zabil gol in da bom svojemu moštvu pomagal do še ene pomembne zmage. Ta bi nas še dvignila in oddaljila od ekipe, ki se bori za obstanek, kar bi dodatno utrdilo naš položaj.
Je pa zgolj posojen in morda bosta v naslednji sezoni ponovno igrala skupaj?
Naj dobi priložnost, ki si jo želi in zasluži, ob tem pa si želim, da bi se izkazal in da bi se prihodnjo sezono vrnil. Super bi bilo, če bi si spet delila klubsko slačilnico. Seveda v primeru, da bi bilo to tisto, kar potrebuje in kar bi bilo najboljše za njegovo kariero.
Ali ob vsem tem že kaj pogledujete proti Angliji oziroma ali lahko pogledate vsaj na tem mestu?
Nisem nogometaš, ki bi pogledoval proti tekmi, ki me čaka sredi junija. Do tedaj me čaka veliko drugih obveznosti, bom pa proti Angliji pogledal za potrebe tega pogovora. Zakaj pa ne? Vsekakor bo šlo za čudovit zaključek sezone in hkrati za enega od vrhuncev, če ne celo za vrhunec. Za marsikoga je to tekma, ki mu v karieri predstavlja prav poseben izziv in kakršnih navsezadnje ne odigra veliko. Domača tekma proti Angležem bo nekaj posebnega, o tem ni nobenega dvoma, in mislim, da bomo v njej uživali vsi, ki bomo na tak ali drugačen način del tega spektakla. Tudi gledalci na polnih tribunah.
