Bi bilo v primeru neuspeha, sploh če bi šlo za drugi poraz na drugi tekmi teh kvalifikacij in za peto zaporedno ničlo v skupnem seštevku vseh nastopov leta 2014, treba razmisliti o marsičem? Vsekakor. Bi bilo dokončno treba odpreti razprave o seznamu nogometašev, o njihovem vodenju in nasploh o stanju v izbrani vrsti? Po vsej verjetnosti. Bi se na povsem konkretni ravni morali s skrajno mero odgovornosti pogovarjati o pravilnosti ravnanja v zadevi Josip Iličić? Jasno, ne bi šlo drugače.
Stvar bi bila resna, tega se moramo zavedati in pred tem si ne smemo zatiskati oči. Toda pozor, gre za hipotetičen položaj, ki ga po definiciji tega izraza prihodnost lahko prinese ali pa tudi ne. In čeprav pred možnostjo takega položaja nikakor ne smemo bežati, prav tako ne smemo vnaprej riniti vanj.
Pravzaprav je to strogo prepovedano, poudarjanje prepovedi pa glede na ozračje v slovenski javnosti ne more biti odveč, niti če ga zapišemo in povemo večkrat. Ne moremo se namreč znebiti občutka, da velik del slovenskih nogometnih navdušencev in nezanemarljiv del tako imenovanih navijačev naše izbrane vrste v zadnjih dneh počneta prav to, torej rineta v neko namišljeno situacijo, ne da bi selektorju Srečku Katancu in njegovim varovancem ponudila priložnost. Ne da bi prisluhnila tistemu, kar imajo jutri zvečer za povedati na zelenici Ljudskega vrta, tradicionalnega prizorišča slovenskih reprezentančnih uspehov.
BILA BI NEUMNOST BREZ PRIMERE
Naj si bomo na jasnem, predstava v Talinu, zaradi katere je Slovenija iz Estonije prinesla bolečo ničlo, je bila izjemno slaba. Nismo si premislili, nismo se pomehkužili, še vedno trdno stojimo za vlogo najglasnejših kritikov tistega nastopa. Toda niti v najbolj norih sanjah nam ne pride na misel, da bi kritizirali karkoli drugega kot septembrsko tekmo v estonski prestolnici oziroma tedanjo podobo moštva v dresih s slovenskim grbom na prsih.
Ne morete vedeti, da Katanec ni našel novih rešitev in da igralci niso spoznali svojih napak ter jih odpravili. Ne morete vedeti na podlagi estonske tekme, ne morete vedeti na podlagi porazov v Južni Ameriki in ne morete vedeti na podlagi aktualnega seznama reprezentantov.
Da bi kritizirali kateregakoli od nadaljnjih korakov, preprosto ne pride v poštev. Seveda smo v zvezi z njimi postavili nekaj vprašanj in jih verjetno še bomo. Toda počutili bi se kot prave medijske smeti, če bi delali vnaprejšnje zaključke in če bi na podlagi nečesa preteklega sodili o nečem, kar šele prihaja. Katanec in njegovi fantje imajo priložnost za dokazovanje na prvi domači tekmi novega kvalifikacijskega cikla in ta priložnost v svoji osnovi ni in ne more biti nič drugačna, kot bi bila v primeru drugačnega talinskega izkupička.
Seveda je zaradi poraza nekoliko večja tekmovalna pomembnost tokratnega nastopa in seveda je nekoliko večji pritisk, a nikoli si ne bi drznili širiti prepričanja, da bo tokratna podoba enako slaba in da se bo tudi v Mariboru končalo slabo. Celo če bi tako prepričanje v nas obstajalo, bi bilo javno širjenje pogleda te vrste pred prvim žvižgom na jutrišnjem obračunu neumnost brez primere. Še toliko pa, ker takega mnenja sploh nimamo in si ne dovolimo, da bi ga vnaprej imeli. Bila je ena tekma, en slab večer, zgolj dve uri napačnega pristopa. In le kje piše, da isti ljudje z drugačnim pristopom in drugačnimi rešitvami ne morejo proti Švici pokazati povsem drugačnega, mnogo lepšega obraza.
NE MORETE VEDETI, PAČ NE MORETE
Kajpak po enaki logiki lahko trdite, da ne moremo širiti niti prepričanja o tem, da bo jutrišnja podoba dejansko boljša ter da bo z njo Slovenija stopila na uspešna pota. In imate prav. Vendar nam, če se postavimo v neskončno vrsto vseh tistih, ki so kadarkoli citirali ali parafrazirali prvega predsednika samostojne Slovenije, morate dovoliti sanje.
Še več, na tej točki moramo sanjati skupaj, če vam dobro slovenske reprezentance in dobro slovenskega nogometa pomenita vsaj malo. V tem primeru boste postavili ob stran povsem nesmiselne regionalne razprtije, povsem nesmiselne obtožbe na temelju teh razprtij in povsem nerazumno odrekanje priložnosti, ki jo reprezentanci preprosto morate ponuditi.
Ne morete vedeti, da je ne bo izkoristila. Ne morete vedeti, da v Ljudskem vrtu ne bo odigrala tako, kot je pred letom dni, ko je kmalu po zelo slabi predstavi (kljub zmagi) v Ljubljani proti Albaniji v Mariboru povsem razbila Norveško. Ne morete vedeti, da Katanec ni našel novih rešitev in da igralci niso spoznali svojih napak ter jih odpravili. Ne morete vedeti na podlagi estonske tekme, ne morete vedeti na podlagi porazov v Južni Ameriki in ne morete vedeti na podlagi aktualnega seznama reprezentantov.
Zatorej sanjajte z nami, sanjajte z reprezentanco in jo z vsem srcem podpirajte od prve do zadnje minute jutrišnje tekme. Potem pa bo, če nadaljujemo parafrazo, nov dan. In če bo treba, bomo v petek zjutraj (lahko že takoj po polnoči) razmišljali o marsičem, odpirali vse mogoče razprave in postavljali zelo konkretna vprašanja. Da, tudi z imeni in priimki, če bodo razmere klicale po tem, in ne Srečko Katanec ne Josip Iličić pri tem ne bosta nobeni izjemi.
