Kot da poraz v Talinu ne bi bil dovolj, ima Katanec tudi nemalo kadrovskih skrbi. Že zdaj je jasno, da na omenjenih tekmah zagotovo ne bo mogel računati na vsaj dva standardna reprezentanta: Bojan Jokić je moral na operacijo kolena in v tem letu sploh ne bo več igral, poškodoval pa se je tudi Miral Samardžić. Gorenjski branilec si je na poletni južnoameriški turneji z dobrima igrama na tekmah z Urugvajem in Argentino zacementiral mesto v udarni enajsterici, toda Katanec bo moral zdaj ob bok kapetana Boštjana Cesarja postaviti nekoga drugega. Za Samardžića je bil usoden nedeljski derbi hrvaškega prvenstva med Rijeko in zagrebškim Dinamom, ki ga je bilo zanj konec že po manj kot desetih minutah. Obeti so bili slabi, trener reškega kluba Matjaž Kek je takoj po tekmi priznal, da gre verjetno za hujšo poškodbo, po podrobnem pregledu pa so to potrdili tudi zdravniki. »Nemudoma je bilo jasno, da gre za hujšo poškodbo. Miral je dobil vabilo za prihajajoči tekmi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016, toda pogovarjal sem se s slovenskim selektorjem in mu povedal, da na njegove usluge gotovo ne bo mogel računati. Zdaj moramo najti najboljši način, da ga čim prej vrnemo na igrišče. Dejstvo je, da so tovrstne poškodbe v tako napornem ritmu običajne,« je pojasnil Kek. Katanec se lahko tolaži vsaj s tem, da ima v zadnjem času na voljo kar nekaj centralnih branilcev, ki redno igrajo za svoje klube. Branko Ilić se je po prestopu v Beograd prebil v začetno enajsterico Partizana in se pred kratkim recimo uspešno kosal tudi z nogometaši Tottenhama. Dominic Maroh je nezamenljiv v obrambi Kölna, ki v tej sezoni v prvi nemški ligi ni klonila še niti enkrat! Tukaj je še Gregor Balažic, ki je bil konec tedna eden od junakov Karpatija. V 94. minuti tekme z Metalistom je zabil gol, s katerim je svojemu klubu pomagal do remija s 3:3. Zanimivo, to je bil že tretji Prekmurčev gol v ukrajinski ligi v tej sezoni. Velja omeniti še Sinišo Anđelkovića iz Palerma, ki ima po treh krogih v serie A polno minutažo, tudi na domači sceni pa bi se jasno našel še kdo.
KDO NAMESTO STEVANOVIĆA?
Precej manj izbire ima Katanec na levem boku, kjer je Bojan Jokić številka ena že vrsto let. V Estoniji, kjer ga zaradi omenjene težave ni bilo, ga je zamenjal Andraž Struna, toda član grškega kluba PAS Giannina se – roko na srce – ni kdo ve kako izkazal. Na splošno še čakamo na njegovo res dobro predstavo v dresu z državnim grbom, v katerem je zbral 13 nastopov. Še niti enega nima Mitja Viler, ki je prav tako odpotoval v Talin, in morda glede na njegovo trenutno formo in na to, da se z Mariborom dokazuje celo v ligi prvakov, ne bi bilo slabo narediti zamenjave na tem igralnem mestu. Zadnjo besedo bo imel seveda Katanec; morda pa bo iz rokava potegnil še kakšnega aduta.
Določeno skrb povzroča tudi Dalibor Stevanović, prvi nogometaš, ki je v kvalifikacijski skupini E videl rdeči karton. Vezist moskovskega Torpeda bo počival na eni tekmi, izpustil bo torej Švico. A ker nekaj dni pozneje Slovenijo čaka še gostovanje v Vilni, ni izključeno, da ga bo Katanec tudi tokrat vpoklical v reprezentanco. No, pa vseeno bo moral določiti nekoga, ki bo zaigral namesto Stevanovića; možnosti je precej, navsezadnje se bo morda selektor po glasnih estonskih kritikah odločil tudi za drugačen sistem igranja. Recimo takšnega z dvema napadalcema, za kar se zavzema tudi nemalo navijačev, ki jim gre jasno že pošteno v nos, da Slovenija v tem letu ni zabila še niti enega gola! K sreči so se na klubski sceni napadalci v zadnjih dneh le prebudili; Robert Berić je recimo celo drugi strelec avstrijske lige, Tim Matavž je v preteklem krogu bundeslige meril v polno, na Japonskem redno zabija zimzeleni Milivoje Novaković, tudi Džengisu Čavuševiću gre v Švici dobro od nog, morda se bo spet prebudil tudi Roman Bezjak, ki se z Ludogorcem sicer dokazuje v ligi prvakov, a mu Katanec za Estonijo ni poslal vabila. Dodajmo, da se bo Slovenija s Švico pomerila 9. oktobra, v mariborskem Ljudskem vrtu, v Litvi bo gostovala tri dni pozneje. Obe tekmi se bosta začeli ob 20.45.
