Franko Kovačević je v tem trenutku eden najbolj vročih napadalcev na svetu! Na 16 uradnih tekmah je zabil že 20 golov! Statistika, ki bi mu zagotovo prinesla reprezentančni vpoklic v številne reprezentance. A ne v njegovo, Hrvaško. Zlatko Dalić ga vsaj za zdaj ignorira.
Čudodelec na klopi hrvaške izbrane vrste je za kvalifikacijski tekmi s Češko in Gibraltarjem v reprezentanco vpoklical 26 nogometašev, na rezervni seznam je dodal še 12 nogometašev (enega, Domagoja Bradarića je že aktiviral), toda med njimi ni Franka Kovačevića.
Od tistih res klasičnih napadalcev je Dalić vpoklical zgolj Anteja Budimirja in Franja Ivanovića, napadalca v hrvaški izbrani vrsti igra še Andrej Kramarić. Na rezervnem seznamu so še Bruno Petković, Petar Musa in Igor Matanović, ko govorimo o klasičnih napadalcih. Če seštejemo vse uradne nastope omenjene šesterice za svoje klube, pridemo do naslednjih podatkov: Skupaj je šesterica za svoje klube odigrala 68 tekem in dosegla 29 golov. Veliko večino, kar 17 na 29 tekmah je prispeval Musa, ki igra v ZDA in je skorajda že končal sezono. Preostala peterica je torej v polno merila 12-krat na 39 tekmah. Franko Kovačević je v precej boljši strelski formi v primerjavi z vsemi hrvaškimi napadalci, tudi denimo z dvojcem Dinama Dion Drena Beljo (10 tekem, 6 golov) – Sandro Kulenović (11 tekem, 8 golov).
Navkljub strelski eksploziji Kovačevića, ki ima v svoji karieri vpisan zgolj en nastop za mlado hrvaško izbrano vrsto, ni niti blizu hrvaške reprezentance. Alberta Riero smo zato povprašali, ali bi si morda Kovačević zaslužil Dalićev poklic in ali bi nemara lahko Slovenija izkoristila priložnost in poskusila celjskega napadalca zvabiti v svoje vrste. Špančev odgovor ni razočaral.
In nadaljeval: »Z moje strani ga bom potiskal naprej. Ima željo. In ko ga boste tudi vi novinarji potiskali v ospredje, ko boste pisali o hat-tricku, o njegovi lakoti po doseganju zadetkov, o tem, kako zahteva žogo od soigralcev, tudi o tem, kako dobro brani … Če tudi po tem ne bo v reprezentanci, lahko razmišljamo o temu, da mu damo drugi (slovenski) potni list. (smeh)"
Španski strateg grofov je še naprej razvijal svojo misel. "Toda čisto zares: Reprezentanca mora biti cilj vsakega igralca. Prihajam iz države, kjer si lahko predstavljate, kaj pomeni biti del reprezentance. Jaz zase mislim, da sem bil povprečen igralec. In bil sem del španske reprezentance. Začel sem v Mallorci in se preselil v Espanyol, ki je povprečna ekipa, če smo povsem pošteni. Igralci, ki so bili v reprezentanci, so bili v Manchester Cityju, Juventusu, Realu ali Barceloni. A jaz sem bil tam, med njimi. Če bi me vprašali, ne bi nikdar razmišljal o temu, tako da … Še naprej rasti, še naprej razmišljaj tako," je povedal.
In zaključil: "Tukaj v Celju bo morda težko dobil vpoklic, ampak še naprej naj zadeva, jaz ga bom brcnil v klub z višje ravni. In ko bo tam, morda dobi vpoklic. Ampak ponavljam: Igralci morajo sanjati o tem vsako jutro, ko se zbudijo in pridejo na moj trening. Ker lahko vidi, da pred vsakim treningom govorim o takšnih zadevah. O motivaciji, ne samo v nogometu, ampak življenju na splošno."
