Če je bila uvodna sezona še 'korektna', so se prave nočne more začele s prihodom Romana Pilipčuka, ki ga ni v udarni zasedbi videl. Posojen je bil v Bravo, ob začetku zadnjih priprav se je zdelo, da bo kariero nadaljeval v Fazaneriji, toda potem so grofi v svoje vrste privabili Alberta Riero. In nič več ni bilo tako kot prej! Španec je 22-letnega napadalno usmerjenega vezista vrnil med žive, in čeprav je ta zaradi poškodbe trenutno na prisilnem počitku, je danes srečen.
»Hja, hitro se vse obrača. Na boljše in na slabše,« je pristavil 22-letni nogometaš in film zavrtel v preteklo obdobje. »Moja osnovna misel od vsega začetka je bila, da moram ostati miren. Da moram ohraniti čisto glavo, ne glede na to, kaj se bo dogajalo. Še preden je prišel nov trener, sem poskušal čim manj razmišljati o tem, kaj naj bi se zgodilo, kje naj bi nadaljeval svojo pot.« Toda nastale razmere le niso bile tako enoznačne, kot se morda zdi in ob katerih bi bržčas vsak želel pobegniti. »Na začetku priprav sem bil poškodovan, kar je zapletlo položaj, in nisem bil naklonjen temu, da bi takšen kamorkoli odšel. Menil sem, da to ne bi bilo korektno. Ne bi bil pravi izziv v novem okolju začeti z individualno vadbo odmaknjen od ekipe. To preprosto ne bi bilo pošteno, zato sem bil v prvi vrsti osredotočen na to, da bi čim prej okreval. Že prej so mi v klubu sporočili, da trener name ne računa in da zame iščejo nove možnosti za naprej, medtem pa sem začel trenirati in igrati prijateljske tekme. Šlo mi je precej dobro in v nekem trenutku mi je Roman Pilipčuk rekel, da želi, da ostanem. To sem sprejel, saj se mi je zdelo, da bi lahko dobival priložnosti. Potem pa se je zgodila zamenjava na klopi, prišel je Albert Riera in zdaj sem srečen,« se je nasmejal nekdanji mladi slovenski reprezentant.
S čim? S spoštovanjem!
V nogometnih krogih je pogosto slišati vprašanje, s čim je Majorčan tako hitro »kupil« slačilnico: "Rekel bi, da z odnosom. S spoštovanjem! S tem, da moramo spoštovati sebe in tudi druge okrog sebe. Soigralce. Če kdorkoli naredi napako, to ni problem, temveč je deležen spodbude. Ni 'pametovanja', res smo ekipa v pravem pomenu besede. Ni nobenega žaljenja. Pritisk si ustvarjamo sami. Natanko vemo, kakšne so naše naloge, kaj se od nas zahteva."
CELOTEN POGOVOR SI LAHKO PREBERETE V SREDINI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JO DOBITE TUDI NA TRAFIKA24.SI.
