Na tekmi mladih reprezentanc Slovenije in Bolgarije v Fazaneriji (0:0), je bilo več kot opazno, da se je Tio Cipot na 'svojem dvorišču' želel predstaviti v čim boljši luči. Želel se je izkazati! Govorica telesa je bila zelo zgovorna, izjemno motivacijo je bilo nemogoče spregledati. V posameznih trenutkih se je zdelo, da je celo preveč hotel, da bi bil uspešen, kar mu je v ključnih trenutkih morda ukradlo nekaj mirnosti. "Po preglavicah s poškodbo sem se vrnil na teren, velika želja je razumljiva. Poleg tega smo igrali na mojem stadionu. A čeprav nisem zadel, menim, da je bilo v redu. Upam, da bom v takšnem slogu nadaljeval. Pomembno je spoznanje, da smo odigrali dve kakovostni tekmi in da smo se igralci med seboj še bolj povezali. Postajamo ekipa v pravem pomenu besede. Tako na igrišču kot ob njem."
Nekaj časa je bil na prisilnem počitku zaradi težav z gležnjem, ki so medtem skoraj že pozabljene. "Stanje je iz dneva v dan boljše. Verjamem, da se bo tako nadaljevalo in da bodo posledično temu primerne tudi moje igre v končnici jeseni." Mura bo njegov učinek še kako potrebovala, pred črno-belimi je še peklenskih 270 minut; najprej gostovanji na Bonifiki in v Stožicah, nakar bo sledil še domači obračun z Domžalami. "Te tri tekme bodo zelo pomembne. Lahko se priključiš vrhu oziroma ohraniš stik z njim, lahko pa tudi odpadeš," se Tio Cipot zaveda velikega vložka. In v katero smer bo šla Mura? "Proti vrhu," je odločno odvrnil mladi reprezentant.
