Nekdanji golgeter Olimpije in velik ljubljenec navijačev Hajduka je pred začetkom sezone znova zamenjal klubsko okolje. Ante Vukušić se je pridružil vrstam srbskega prvoligaša Kolubare iz Lazarevca. Klub je prejšnjo sezono zaključil na drugem mestu lige za obstanek, po rednem delu je bil 12., nato pa je Kolubara ostala še brez svojega najboljšega strelca.
Hrvaški napadalec se v novem prvenstvu zaenkrat še ni aklimatiziral, še vedno čaka na svoj prvenec, niti slučajno pa to niso nenavadne težave za Vukušića. Hrvat se po odhodu iz Hajduka v številnih tujih klubih ni nikoli zares znašel, z naskokom najboljši nogomet pa je igral prav na slovenskih zelenicah v dresu Olimpije. Ves čas se porajajo tudi vprašanja, zakaj se ljubljenec dalmatinskega občinstva ne vrne v domačo jato; v nedavnem intervjuju za Mozzartsport je razkril, da pogovorov s Hajdukom ni manjkalo. Ob tem je izpostavil, da je bila vrnitev v igri tudi po njegovi najboljši sezoni v zmajevem gnezdu, a je marsikaj padlo v vodo zaradi "nerealnih" zahtev takratnega predsednika zmajev Milana Mandarića.
"Nisem se vrnil v Hajduk, čeprav kontaktov ni manjkalo. Kar na nekaj točkah smo se pogovarjali. Po prvi sezoni, ko sem s Pescaro izpadel v serie B, smo se pogovarjali, a ni prišlo do končnega dogovora. Podobno se je nato zgodilo še dvakrat, a se je vselej nekje zataknilo. Nisem človek, ki bi skušal nekaj izsiliti, moledovati in klicati pet različnih številk. Tudi ko sem bil v Ljubljani, ko sem bil v svoji najboljši formi, je Milan Mandarić zahteval nenormalne številke od vseh klubov, ki so me želeli. Imel sem 28 let, pri Olimpiji pa so želeli milijon evrov odškodnine. Nerealno. Celo kariero delam korak naprej in korak nazaj," se je svojega zlatega obdobja v Sloveniji spomnil Vukušić, ki je bil v sezoni 2019/20 s 26 zadetki prvi strelec slovenskega prvenstva.
V nadaljevanju intervjuja je Hrvat sicer priznal, da mu je napadalno usmerjen nogomet, ki ga je takrat gojila ljubljanska ekipa, ugajal. "Po Hajduku sem vedno igral v klubih, ki so se borili za obstanek. Težko, trdo, brez prave igre. Nisem tip napadalca, ki bi mu ugajali dueli in skok igra. Rad imam, ko žoga potuje od noge do noge, ko se iščejo podaje v prostor ... Samo pri Olimpiji sem se našel. Imel sem odlične soigralce, igrali smo napadalen nogomet. Prejeli smo po dva zadetka, a dosegli štiri."
