Saša Gajser že nekaj časa ne stanuje več v Ljudskem vrtu. Po več kot 11 letih, nadvse zanimiva pa je zgodba, kako je sploh začel svoje delovanje na vijoličasti klopi. Januarja 2010 je najprej začel delovati v nogometni šoli, prevzel je selekciji U-13 in U-10, v sezoni 2011/12 pa se je preselil v slačilnico članskega moštva in postal pomočnik Darka Milaniča. Tik pred odhodom na povratno tekmo zadnjega kroga kvalifikacij za ligo Europa proti Glasgow Rangersu, ki se je nato izkazala za zgodovinsko in bo za vedno ostala z zlatimi črkami zapisana v klubsko zgodovino.
Z nekaj malega pretiravanja lahko zapišemo, da je Saša Gajser službo nastopil v filmskem slogu. Po nadvse zanimivem nočnem dogajanju je v vlogi desne roke primorskega strokovnjaka nasledil Anteja Šimundžo, ki se je v zgodnjem jutru 24. avgusta 2011 namesto na mariborsko letališče, da bi z ekipo odpotoval na Škotsko, odpravil v prekmursko prestolnico. Sprejel je namreč vabilo iz Fazanerije in na črno-beli klopi zamenjal Roberta Pevnika, ki so se mu vodilni možje Sobočanov zahvalili za sodelovanje po polomu (6:0) pod Kalvarijo. In začel samostojno trenersko pot ...
Njegov sedež na letalu za Otok in vlogo v strokovnem vodstvu je torej zasedel Saša Gajser in v epskem večeru na Ibroxu začel svojo novo pot, ki se je končala po imenovanju Simona Rožmana za novega trenerja štajerskega ponosa.
Nekatere je takšen razplet presenetil, vendar ni nikakršnega dvoma, da Saša Gajser ni ravnal nepričakovano. Nikakor ne! Gotovo je upal, da se bo lahko znebil statusa začasnega trenerja oziroma večnega gasilca ter da bo po odhodu Maura Camoranesija in nekaj tekmah, ki jih je vodil, dobil priložnost na daljši rok. Sam je poudarjal, da je na takšen izziv pripravljen, toda v klubu so se po določenem obdobju obotavljanja vendarle odločili za Simona Rožmana. To je Saša Gajser gotovo sprejel ali dojel tudi kot nezaupnico, mesto, ki ga je prav tako čakalo v strokovnem vodstvu novega trenerja, pa kot tolažilno nagrado, ki se ji je nato odrekel. To je poteza ambicioznega strokovnjaka, ki je po desetih letih v ozadju sklenil, da je tovrstnega 'udobja' dovolj in da se bo poskušal na tržišče postaviti kot glavni trener. Še pred tem mora kakopak pridobiti ustrezno licenco. Če bi jo imel, bi Marko Šuler morda ravnal drugače. To je Gajserjev greh, od katerega ne more ubežati, prav tako velja izpostaviti, da je njegov primer skoraj edinstven. Le redki strokovnjaki se namreč lahko pohvalijo s takšnim statusom, kot ga je imel on. Užival je tolikšno zaupanje nekdanjega športnega direktorja Zlatka Zahovića, da je bil pogoj za podpis pogodbe z novim trenerjem v Ljudskem vrtu zagotovilo, da bo njegov pomočnik Saša Gajser ... V 'normalnih' klubih je drugače, a normalne niso bile niti uvrstitve Maribora v skupinske dele lige prvakov in lige Europa ...
