Po prejšnjem reprezentančnem premoru Lucas Horvat ni več zaigral v dresu Aluminija. V prvenstvu je zadnjič nastopil v 13. prvenstvenem krogu v Velenju, ko so rdeče-beli zmagali z 2:1. Od takrat Slobodan Grubor ne more več računati na storitve izkušenega vezista – oziroma od prijateljske preizkušnje s hrvaškim prvoligašem Gorico pri južnih sosedih, na kateri si je hudo poškodoval stegensko mišico. Tako hudo, da je moral na zahtevno operacijo. Vse skupaj je naravnost grozljivo ...
"Imel sem dvoboj s tekmecem, da bi mu odvzel žogo, nakar sem v nekem trenutku naredil neroden gib. Povsem me je raztegnilo, tako rekoč sem naredil špago in nemudoma sem vedel, da je nekaj narobe. Močno je počilo in čutil sem, da se je vse raztrgalo. Mišice so izgubile stik z narastiščem; gre za zelo redko poškodbo in potrebna je bila operacija, ki nikakor ni bila nedolžna," je razkril argentinski Slovenec.
Do konca decembra na berglah
Od posega, ki ga je v Ljubljani opravil zdravnik Matej Drobnič, je minilo malce več kot teden dni. "Zdaj bom predvidoma šest do sedem tednov na berglah, potem se bodo počasi začele terapije. Pričakujem torej, da bo to ob koncu leta," je pojasnil Lucas Horvat, ki bo na prisilnem počitku še zelo dolgo. Minilo naj bi med štiri in šest mesecev, ko bo spet pripravljen na največje napore, in ne gre izključiti možnosti, da se je sezona zanj že končala. "Hja, okrevanje bo trajalo res dolgo, vendar mi ne preostane drugega, kot da se s tem sprijaznim. To je nova izkušnja, tako dolgo še nisem bil odsoten. Pred desetimi leti sem zaradi poškodbe gležnja počival približno tri mesece, a takrat operacija ni bila potrebna. V prvi vrsti bo seveda treba biti potrpežljiv, ne smem prehitevati. Vem, da na silo ne bo šlo, saj to nikakor ne bi bilo dobro. V tem trenutku je pomembno le to, da bi se vse skupaj dobro zacelilo, da bi povsem okreval in se potem vrnil na igrišče. Ali bo to v končnici aktualne sezone ali na začetku prihodnje, ni bistvenega pomena; da bom le spet lahko nemoteno igral."
Medtem njegovi soigralci še naprej igrajo sijajno; nazadnje so svojo kakovost razkrili z zmago v Fazaneriji, 34-letni nogometaš pa se je bil prisiljen sprijazniti z vlogo gledalca. "Ni ravno prijetno, pravzaprav so občutki ob tem mešani. Seveda bi bil rad zraven, rad bi bil del ekipe na igrišču in ji pomagal, še zlasti zdaj, ko nizamo uspehe, toda po drugi strani uživam v njenih predstavah. Nadvse sem vesel, da dosegamo takšne rezultate; to je nekaj izjemnega."
Slovenija se še naprej čudi Kidričanom, ki kljubujejo skoraj vsakotedenskim napovedim, da na takšni ravni ne morejo zdržati (pre)dolgo. Ampak uspehi se nadaljujejo, zdrsa na lestvici, ki ga mnogi pričakujejo, ni od nikoder. "Dobro se držimo, ni kaj, ampak prav tako drži, da imamo kakovostno zasedbo, v kateri vlada tudi odlično ozračje, kar nam je v veliko pomoč. Obenem nismo pod prevelikim pritiskom, delamo v mirnem okolju, ampak če smo povsem iskreni, takšnih dosežkov ni pričakoval nihče. Toda ko se zmage ponavljajo, se igralci zavedajo, da vse to, kar jim uspeva, nikakor ni malenkost. In tudi tega, da si na tako visokem mestu zato, ker si ga zaslužiš; ne gre za naključja. Tako se samozavest zgolj še stopnjuje, po mojem mnenju pa je vendarle najpomembnejše, da smo ekipa v pravem pomenu besede. Nihče pretirano ne izstopa, nismo odvisni od enega igralca, trener si lahko privošči menjave. Smo skromni, trudimo se po najboljših močeh in zares delamo dobro. Naj tako ostane," je povedal Lucas Horvat.
