"Njegova odsotnost se bo še kako poznala. Brez motorja ekipe bo Mura težko uspešna. Nemogoče je, da bi bila," je bilo pogosto slišati, ko je postalo jasno, da so črno-beli zaradi poškodbe mišice za dalj časa ostali brez Nina Koutra. Toda Sobočani so bili v odprtju prvenstva tudi brez svoje desetice nadvse uspešni; niso še okusili grenkobe poraza, v nadaljevanju sezone pa bodo še močnejši, saj Ante Šimundža spet lahko računa na enega svojih ključnih mož. Na domači tekmi z Rudarjem je bil še na klopi za rezervne igralce, v soboto zvečer pa se je v Stožicah vrnil na igrišče. Zaigral je prvič po 29. juniju, ko so Prekmurci v prijateljski preizkušnji merili moči z armenskim Pjunikom.
Ko bi tako rad pomagal, pa ne moreš
Za njim je zahtevno obdobje. "Zelo zahtevno. Uf, bilo je težko, zelo težko," se je odzval Nino Kouter. "Nikoli ni lepo, nikoli ni dobro, ko si poškodovan, povrhu sem bil prisiljen izpustiti spopada z Maccabijem v kvalifikacijah za ligo Europa, ki sem se ju neizmerno veselil. Težko sem se sprijaznil s tem, da me ne bo zraven, a takšno stanje duha vendarle ni trajalo predolgo. Ni mi preostalo drugega, kot da se sprijaznim z nastalimi razmerami ter vse misli in energijo usmerim v okrevanje; v številne terapije, ki so na srečo dosegle svoj namen. Stanje se je začelo izboljševati, nakar sem se kmalu začel priključevati treningom z ekipo in v Ljubljani na svoje veliko zadovoljstvo spet zaigral," je nadaljeval odlični vezist, ki se je v preteklih tednih lahko prepričal, da navijačem na tribunah pogosto ni lahko: "Ah, to je nekaj … Ne pomnim, kdaj sem bil nazadnje tako živčen kot ob spremljanju naših tekem. Ko bi tako zelo rad pomagal, vendar ne moreš. To nikakor ni prijetno, zares ne, zato je veselje, da sem se vrnil, toliko večje."
Peklensko se bom moral potruditi
Eden od ljubljencev navijačev zagotavlja, da je vnovič pripravljen na največje napore. "Kar zadeva telesno pripravljenost, je vse v najlepšem redu. Prepričan sem, da je že takšna, kot mora biti, prav gotovo pa bom potreboval še nekaj časa, da se vrnem v želeni ritem; v tekmovalni ritem."
To bo kakopak mogoče le s tekmami. "Še bo treba naporno trenirati in se dokazovati. Ekipa je uspešna in težko se bo prebiti vanjo, zato se bom moral peklensko potruditi. Vem, zelo dobro vem, da me čaka še obilo dela," se Nino Kouter ne zanaša na nekdanje zasluge. "Ampak na to sem pripravljen, v tem trenutku je zame pomembno le to, da je bolečina izginila in lahko vadim na vso moč," je poudarila črno-bela desetica, ki je bila proti Olimpiji na igrišču, ko so muraši najbolj trpeli. "Mislim, da je bila Olimpija premagljiva; vem, da je bila. Niti najmanjšega dvoma ni, da so Ljubljančani kakovostni, in prav tako drži, da so imeli nekaj priložnosti, toda igrali smo zelo dobro. Naša podoba je bila na visoki ravni in po prikazanem bi si zaslužili ves izkupiček. Vse smo imeli v svojih rokah, nakar sta se nam žal pripetili napaki, ki sta dvoboj obrnili v drugo smer. Škoda, a dogajajo se tudi takšne stvari. Tudi to je nogomet, a gremo naprej."
Spopad v Stožicah so zaznamovali tudi navijači Mure, bilo jih je okrog 1500. "To je noro … Ozračje, ki ga pripravijo, in spodbuda, ki nam jo namenjajo, je nekaj fantastičnega. Težko je najti prave besede, s katerimi bi primerno opisal, kaj nam pomenijo."
Medtem so misli v Fazaneriji že usmerili k naslednjem izzivu – v soboto bodo gostovali v Kidričevem. Pri vodilnem Aluminiju! "Prav gotovo se obeta zanimiva tekma, ampak tako kot vedno je naš namen kristalno jasen. Vedno, ne glede na nasprotnika, želimo zmagati, in takšna miselnost bo oziroma je naše vodilo tudi v pričakovanju tokratnega dvoboja. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bi bili uspešni, a se hkrati zavedamo, da je pred nami izjemno zahtevna naloga. Aluminij je odličen, lestvica je dovolj zgovorna. Gre za zasedbo, v kateri je okostje skupaj že kar nekaj časa in tudi zato dobre igre nikakor niso naključne. Vemo, kaj nas čaka, a prav tako vemo, da se bomo ob podpori navijačev potrudili, da bi bili uspešni," je zagotovil Nino Kouter, ki je pred dnevi na družbenih omrežjih razkril, da ima novega hišnega ljubljenčka. Zajca! "Ha, ha ... Moje dekle Jasmina si je že od nekdaj želela imeti hišnega zajca. Pri tem je bila zelo vztrajna in naposled sem pod 'pritiski' popustil (smeh). Za zdaj z njim uživamo in verjamem, da bo tako tudi ostalo."
