Julija bosta minili dve leti, odkar je Adam Gnezda Čerin debitiral na prvoligaškem prizorišču. Strokovnjaki so že pred časom začeli opozarjati na njegove sposobnosti, ob Kamniški Bistrici pa se nadvse dobro zavedajo, da imajo dragulj, ki je v tej sezoni postal eden od nosilcev dvakratnih prvakov in doživel popolno uveljavitev med elito na sončni strani Alp. Do te mere, da je nanj postal pozoren selektor Matjaž Kek, ki je poskrbel, da je 19-letni mladenič, ki pesti stiska za Barcelono, na neki način preskočil reprezentančni razred – za mlado izbrano vrsto je zbral le dva nastopa –, česar v Sloveniji v preteklosti nismo bili ravno navajeni.
Mnogi spremljevalci nogometnega dogajanja pri nas so prepričani, da je Domžalčan oziroma da prihaja vsaj iz okolice, toda resnica je drugačna. "Sem iz Idrije, v domačem kraju sem tudi začel svojo nogometno pot oziroma se začel ukvarjati s tem športom. Zelo zgodaj, že pri petih letih," je pojasnil domžalski up, ki v domačem klubu vendarle ni ostal dolgo. "Ko sem bil star deset let, so starši začeli razmišljati o tem, da bi morda naredil korak naprej. Da bi se nogometa lotil nekoliko bolj resno, tudi jaz sem bil tej ideji zelo naklonjen. Iskali smo ustrezne rešitve in se naposled odločili za Ljubljano, prestopil sem v Bravo."
Logično je sklepati, da tudi zato, ker se je celotna družina preselila v prestolnico … "Ne, ne … Nismo se preselili, ostali smo v Idriji. Vozil sem se na treninge oziroma sta me vozila starša. Na začetku sem v Ljubljani treniral trikrat na teden, ostalo vadbo sem samostojno opravil doma, nato se je vse skupaj le še stopnjevalo."
Cestna povezava med Idrijo in Ljubljano je vse prej kot navdušujoča, za skoraj dnevno vožnjo skozi številne ovinke v obe smeri je treba imeti zares veliko volje in potrpežljivosti. "Priznam, da je bilo naporno. Tako zame kot za starša, ki sem jima res neizmerno hvaležen, da sta vložila tolikšne napore, da sem se lahko na primerni ravni ukvarjal s športom, ki ga obožujem. Bilo je potrebnega ogromno usklajevanja. Enkrat me je vozil oče, spet drugič mama, pogosto smo šli tudi skupaj, v vsakem primeru sta se morala izjemno dobro organizirati. Še enkrat moram poudariti, da sem jima res hvaležen, da sta vse to počela zame, navsezadnje je bil to tudi precejšen finančni zalogaj."
V Idriji je doma tudi košarka. Nekoč je bila celo pravi mali športni čudež, ko je ob neverjetni evforiji krojila slovenski vrh. Med drugim je takrat v dresu Idrije igral tudi Saša Dončić. Oče zvezdnika lige NBA. Ste se kdaj morda resneje posvetili tudi košarkarski žogi? "O časih, o katerih govorite, sem veliko poslušal. Takrat se jaz še nisem rodil, so pa bila obdobja, ko mi je bila košarka všeč. Toda da bi kdaj resneje zagrabil in se lotil treningov, to pa ne. Nogomet je bil vedno na prvem mestu, sem pa na začetku treniral gimnastiko, akrobatiko. In to mi je prav gotovo koristilo tudi pri nogometu. Pridobil sem koordinacijo, ob padcih na igrišču se znam odzvati in še bi lahko našteval," je odvrnil odlični vezist, ki je košarko igral na šolskih tekmovanjih, njegov nasprotnik pa je bil tudi nihče drug kot Luka Dončić. "Da, to drži. Leta 2012 se je naša šola uvrstila na zaključni turnir pionirskega festivala za mlajše učence, ki ga je Idrija tudi gostila. Uvrstili smo se v finale, kjer smo se pomerili z OŠ Mirana Jarca iz Ljubljane, za katero je igral Luka Dončić. In naše možnosti, da bi osvojili lovoriko, so bile nikakršne. Luka nam jih je nasul ... Mislim, da je dosegel več kot polovico košev za svojo ekipo. Močno je izstopal, nemogoče ga je bilo zaustaviti in že takrat je bilo jasno, da bi mu lahko uspelo nekaj izjemnega. Če nekdo tako izstopa med vrstniki, je težko, da bi bilo lahko drugače. Sijajen je, vsa čast, z veseljem spremljam njegove igre v ligi NBA," je razkril Adam Gnezda Čerin.
